Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
nedemokratičen off (3819 bralcev)
Ponedeljek, 14. 8. 2006
Urh



NAPOVEDNIK

Rusija je ponovno razočarana nad tem, ker ni dobila vstopnice v Svetovno trgovinsko organizacijo, kar je pričakovala, da se bo zgodilo, saj je pred kratkim gostila vrh najbogatejših držav skupine G-8 v Sankt Petersburgu. Članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji ima sicer že 149 držav. Seveda imajo največjo besedo pri vstopu Rusije v dotično organizacijo Združene države Amerike, ker organizacija deluje po načelu, da ima tisti, ki prispeva največ denarja v njen proračun, tudi največ glasov.

Poslušajmo najprej kvazi-argument, zakaj največja država na Zemlji še vedno ni sprejeta v Svetovno trgovinsko Organizacijo: ‘Vzrok naj bi bila ruska nepripravljenost na sprejemanje ameriških standardov pri uvozu svinjine in govedine v Rusijo.’ Seveda so glavni vzrok nesprejetja Rusije v organizacijo - poleg tega, da se ji očita nedemokratičnost - geostrateški interesi Združenih držav Amerike. Slednje so hotele imeti dostop do Barentsovega morja, kar bi pomenilo tudi dostop do ruskih naftnih najdišč, a so koncesijo za izkoriščanje plina dobile norveške in francoske korporacije, Američani pa so izviseli.

Kar pa se tiče demokratičnosti Rusije, lahko samo omenimo, da je pred in med srečanjem vrha G-8 v Sankt Petersburgu želelo protestirati kar nekaj aktivističnih skupin. Ker pa se administraciji v Kremlju zdi to že preveč demokratično oziroma kar anarhistično, so več sto aktivistov aretirali že na poti v Sankt Petrsburg. Kakršnekoli demonstracije čez vikend, ko je srečanje potekalo, so bile strogo prepovedane. Seveda pa tudi Svetovna trgovinska Organizacije ne deluje po demokratičnih načelih, saj funkcionira po sistemu kvot. Tisti, ki da več, tisti govori, kaj se dela. A tako je: več ko govorimo, da smo v demokratičnem svetu, manj se zavedamo, da nismo.

OFF PROGRAM
Po napovedniku začenjamo s povsem nedemokratično novico. Po bolezni kubanskega predsednika Fidela Castra z dosmrtnim mandatom so nekateri domnevali, da je bolan tudi njegov brat Raul Castro, ki je po bratovi bolezni po zakonu prevzel nadzor nad državo. Raul naj bi imel probleme z alkoholizmom, dvome o svojem zdravstvenem stanju pa je nekoliko zmanjšal včeraj, ko se je, prvič odkar vodi državo, pojavil na nacionalni televiziji. Na posnetkih se je Raul objemal z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom, ki je obiskal Fidela ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Ob tem še povejmo, da je bil Raul videti spočit in nikakor zmačkan, vsekakor pa to želimo čim prej tudi Fidelu.

Morebitna smrt Fidela Castra zna na Kubi povzročiti nemire, je pa vsaj enkrat za spremembo malo bolj mirno na jugu Libanona. Izrael je povedal, da so še drugič začasno prekinili spopade z Libanonom. To je sicer druga prekinitev ognja s strani uradnega Tel Aviva, saj so ga za dva dni prekinili pred dobrim tednom dni, domnevno zaradi incidenta v Kali, kjer je umrlo okoli 50 civilistov, med njimi veliko otrok. Resnični razlog prekinitve pa je bil v bistvu v reorganizaciji kopenskih čet izraelske vojske, ki ni dosegla zaželjenih ciljev.
Uradni Tel Aviv bo sicer še naprej po lastnih trditvah z letali preprečeval dostavo orožja Libanonu iz Sirije, saj Damasku in Iranu očitajo, da Hezbolahu dostavljata orožje. Hezbolah je zaradi izraelske prekinitve ognja že razglasil zmago nad Tel Avivom, s čimer se strinja tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Verjetno so malo preuranjeni, saj je Tel Aviv nazadnje prekinil spopade samo za dva dni.

Nigerija bo predala pokrajino Bakassi nazaj pod nadzor sosednjega Kameruna. Regija Bakassi je izjemno bogata z naftnimi resursi, zaradi česar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prišlo do serije spopadov med Nigerijo in Kamerunom. Sicer bo pokrajina po umiku nigeriskih čet ostala še dve leti pod nigerijsko civilno-pravno jurisdikcijo, a je tam večinsko nigerijsko prebivalstvo vseeno nezadovoljno z odločitvijo administracije v Abuji, da Bakassi preda Kamerunu. Povejmo še, da se večina prebivalcev Bakassija ukvarja z ribištvom in ne z nafto.

Po četrkovem bombnem napadu v trgovsekm centru ob šiitski mošeji v Nadžafu se sunitski napadi nadaljujejo v Bagdadu. Tako je med napadi v pretežno šiitski bagdadski četrti Zafaranija življenje izgubilo vsaj 64 ljudi, medtem ko jih je skoraj dvesto ranjenih. Iraški premier Nuri al Maliki sunite obtožuje, da bi radi zanetili državljansko vojno, ker se nočejo sprijazniti z novimi političnimi razmerami v Iraku. Spomnimo, da je bila diktatura Sadama Huseina sunitska. Sedaj iraško politiko krojijo večinoma bivši politični azilanti, ki so se po padcu Huseinovega režima na ameriških tankih vrnili v Bagdad.

Tamilski uporniki, ki so konec julija zasedli neki vodni kanal, so zavrnili mirovne pogovore s šrilansko vlado. V napadu na tamilske tigre zaradi zasedbe vodnega kanala je sicer izgubilo življenje več deset civilistov, spopadi se pa nadaljujejo. V vojaškem bombandiranju območja Mullaithivu, ki ga nadzirajo tamislki tigri, naj bi bombe med drugim zadele tudi mladinski center in verski objekt, pri tem pa je izgubilo življenje 65 ljudi. Šrilanska vlada se še ni odzvala na to informacijo, kar verjetno potrjuje, da so nekatere bombe res zadele napačne tarče. Tamilski tigri pa glede umiranja civilistov na Šrilanki tudi niso ravno nedolžni. Povejmo, da je v središču prestolnice Kolombo odjeknila eksplozija, ki je ubila najmanj sedem ljudi. Z napadom so tamilski tigri hoteli ubiti pakistanskega veleposlalnika na Šrilanki, Valija Mohameda.


Velika Britanija ter Združene države Amerike so znižale stopnjo državne ogroženosti iz ‘kritične’ na ‘hudo’. Anglija je kritične razmere razglasila potem, ko so razkrinkali domnevno teroristično mrežo, ki je načrtovala razstrelitev več potniških letal. Amerika je sledila Veliki Britaniji in tudi nemudoma proglasila kritično situacijo, s čimer skoraj vse zasebno postane javno, oziroma pade pod nadzor države. Ker pa britanska policija meni, da so aretirali vse glavne osumljence, potrebe po kritičnih razmerah v teh najbolj demokratičnih državah na svetu ni več.


Vedno bolj kritične razmere imajo na Poljskem, saj se s sedanjo konservativno vlado oddaljujejo od političnih načel Evropske Unije. Najprej povejmo, da Poljski vladata enojajčna dvojčka. Vlado pa nadalje sestavljajo skrajno desničarske stranke Zakon in pravičnost ter Liga poljskih družin in tako naprej. Po mnenju nekdanjega vodje oddelka za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Pavela Swieboda Poljsko poleg ekonomskene politike – ki se tiče poenotenja davčnega sistema, reforme trga sladkorja in protekcionistične gospodarske politike - ogroža tudi pomankanje temeljne demokracije. To se kaže v odnosu poljske vlade do istospolno usmerjenih, ateistov in pa tudi v odkritih pobudah nekaterih vladajočih strank po ponovni uvedbi smrtne kazni.

Kam pa teži slovenska konservativna vlada, nam bo povedala tale novica. Nov predlog zakona o prisegi Sloveniji, ki jo bo moral izgovoriti vsak, ki bo želel imeti državljanstvo dežele na sončni strani Alp, se glasi takole: "Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje
dolžnosti in obveznosti. Prisegam, da ne bom deloval in podpiral delovanja proti svobodnemu in demokratičnemu ustavnemu redu ali obstoju Republike Slovenije in da protipravno ne bom ogrožal organov Republike Slovenije ali
predstavnikov teh organov. Prisegam, da ne bom podpiral delovanja zoper interese Republike Slovenije z uporabo nasilja ali pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja."

Nadaljujmo z najnovejšimi modrostmi Slovenskega predsednika Janeza Drnovška. Slednji je povedal, da se vsepovsod krši Kristusov nauk, cerkev pa bi lahko naredila več za pravičnješi svet. Sicer cerkve Drnovšek eksplicitno ne kritizira, ampak po njegovem zgolj premalo opozorja ljudi, da je Kristus prisoten še danes med nami. Je pa vseeno povedal, da tu pa tam cerkev celo opozori, da vojne niso dobre. In papež Benedikt šestnajsti je dejal, da bo obiskal Bližnji vzhod, ko bo tam trajen mir. Jaka muda! Drnovšku odgovarjamo, da je Kristusov nauk prisoten zgolj in samo zato, da se krši, ter da naj neha brati svete knjige in vzame v roke kaj erotično-profanega in izvedel bo resnico!



Komentarji
komentiraj >>