Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Pridigar Janez D. (3406 bralcev)
Sreda, 16. 8. 2006
tomazza



Tudi če ne sodite med najbolj goreče odjemalce spletnih strani Gibanja za pravičnost in razvoj, ki si ga je, vsaj na prvi pogled, zgolj za preživljanje prostega časa omislil predsednik Republike Janez Drnovšek, se v luči dopustniške odsotnosti domače politične falange in pomanjanja vsebinsko tehtnejših političnih novic za vsakodnevne potrebe domačega množičnega medijskega diskurza pravzaprav težko izognete polemikam, vsebinam in mislim, ki jih na te dni očitno enem najbolj branih blogov na Slovenskem oznanja pridigar Janez D. Sam pojem pridiga naj bi sicer po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomenil govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi. Nad tem, torej pridiganjem, pa je do sedaj na Slovenskem neizpodbitni monopol držala domača izpostava Rimokatoliške cerkve. Po zadnji polemični izmenjavi misli med Janezom D. in domačim vrhom Rimokatoliške cerkve, v čigar imenu sta Janezu D. rokavico vrnila ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran in predsednik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferneci in celjski škof Anton Stres, pa postaja jasno, da Janez D. še kako ogroža prav ta pridigarski monopol.

Začelo se je že par dni pred včerajšnjim Marijinim vnebovzetjem, največjim praznikom največje ikone domačih rimokatoliško verujočih, ko se je Janez D. v svoji na spletnih straneh Gibanja za pravičnost in razvoj objavljeni pridigi med drugim vprašal, ali ne bi morala Cerkev, kot moralna in verska avtoriteta, bolj jasno potrkati na vest svetovnih oblastnikov? Glede na to, da tudi Janez D. - ne glede na majhnost države, ki ji v službenem času predseduje, pogojno sodi med svetovne politične oblastnike – gotovo ve, o čem govori. Kljub temu, da tega v svojih odzivih neposredno nista pokazala ne Anton Stres in ne Alojzij Uran, pa je olja na žerjavico svete jeze domačih klerikov gotovo še najbolj prilila misel, s katero se res ni težko strinjati. In sicer, da – navajam - vendar velikokrat izgleda, kot da je Cerkev ta svet poln krivic sprejela za svojega in ga ne želi prav zares spreminjati. Postala je sestavni del tega sveta. V njem pa večina ljudi trpi. Umirajo za lakoto in žejo, boleznimi, otroci umirajo. Kar naprej prihaja do krivičnih vojn, v katerih umirajo nedolžni ljudje. Konec navedka.

Da je v službenem času predsednik in v prostem času pridigar Janez D. zadel v polno, je postalo jasno že po včerajšnji pridigi ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Alojzija Urana pred baziliko Marije pomagaj na Brezjih. Okoli 10.000 v rimokatoliškega boga verujočih, ki ali doma pač še nimajo dostopa do interneta ali pač še vedno prisegajo na tradicionalistično spremljanje pridig domačih klerikov v živo, je tako tokrat lahko med drugim celo slišalo, da se tudi domači vrh Rimokatoliške cerkve pridružuje generalštabu v Vatikanu. Mednarodno skupnost in tudi domače zaradi dopustov odsotno državno vodstvo, kot dejavnik v Evropski zvezi, poziva, da naredijo vse za ustavitev zla vojne v Libanonu, v kateri trpijo toliki nedolžni ljudje. Tudi če tega v domači stolnici ne bodo nikoli priznali, dejstvo ostaja, da jih je prav k temu v svoji internetni pridigi neposredno pozval prav pridigar Janez D.

Glede na obči turbokatoliško nazadnjaški duh, ki ponovno na velika vrata vstopa v to deželo, je sicer tudi jasno, da se je s tem iskanje posrednih povezav med Uranovo in Drnovškovo pridigo za domači množični diskurz medijskega enoumja končalo. Toda v Uranovi pridigi ob tokratnem prazniku Marijinega vnebovzetja je moč najti še kar nekaj pikrih prav na račun v službenem času predsednika in v prostem času pridigarja Janeza D. Vseh 10.000 na Brezjih prisotnih verujočih duš je bilo tako med drugim še posebej opomnjenih na velik pomen družine in da pristnega ter trajnega veselja tam, kjer ni trdne zakonske zveze med možem in ženo, pač ne more biti. To pa je vseeno področje, kjer je v zadnjem času tako zelo duhovno razsvetljeni predsednik Janez D. z dejstvi preverljivo šibek.

V enakem podtonskem duhu se je na pridigo od spon kapitala v zadnjem času tako zelo osvobojenega Janeza D., kot predsednik Janez Drnovšek je bil pred kratkim sicer primoran zahtevati dodatna proračunska sredstva za delovanje svojega urada do konca leta, lotil politično premeteni predsednik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ter celjski škof Anton Stres. Škofovska konferenca se sicer na pisanje Janeza D. ni odzvala, Stres pa je le pristavil, da Drnovškove besede zanj niso napad na cerkev, saj da si tudi Cerkev prizadeva, da bi imel kapital manj vpliva na življenje ljudi ter se vprašal, kako le da si naj Cerkev še bolj prizadeva za mir in da pri tem ne vpliva na politiko.

Kaj pa da to zavzemanje za osvoboboditev kapitalskih vplivov na življenje verujočih ljudi tudi dejansko pomeni, so sinoči na televiziji Slovenija v izrazito neobjektivni in neuravnoteženi Oddaji povedali edini povabljeni, najvišji predstavniki vseh šestih slovenskih škofij, ki so zavzeli za model financiranja cerkve preko obveznih dohodninskih prispevkov civilnim inštitucijam. Neuko verujoče ljudstvo naj se kapitalskih vplivov na življenje osvobodi tako, da ga bo imelo še nekoliko manj. Logika je sicer nekoliko zgrešena, saj je splošno veljavno, da več kapitala v lasti slehernika na njegovo življenje gotovo manj vpliva, kot pa če ima manj kapitala. In prav Cerkev, ki pa ji, moralne drže gotovo, kapitala pa res ne manjka, to dobro ve.

Da njegova pridiga sicer ni bila mišljena kot kritika, je že par dni kasneje preko internetne strani Gibanja za pravičnost in razvoj v svojem blogu oznanil tudi Janez D. Vendar pa dodal, - navajam - da je napočil čas, ko se je začelo zavedanje človeštva dvigovati. Vedno več ljudem postaja jasno, da svet na dosedanji način ne bo mogel naprej. Da je v njem preveč neravnotežij in krivic. Da bo vse to na neki točki eksplodiralo, če ne bomo ničesar ukrenili. Če ne bomo začeli odpravljati neskladij, ki bremenijo nas in ta svet. Konec navedka.

Jasno sicer je, da zaradi aktualnih neskladij med vrhom domače Rimokatoliške cerkve in v službenem času predsednikom ter v prostem času pridigarjem Janezom D, silne eksplozije, apokalipse ali pač sodnega dne zaenkrat še ne gre za pričakovati. Se pa te dni na Slovenskem po zaslugi prostočasnih predsedniških aktivnosti gotovo bije boj za primat prav nad pridiganjem, v več tisočletni zgodovini rimokatoliškega imperija preverjenim sredstvom nadzora nad zavestjo ljudi. Ali in kako zelo pa je monopol Vatikana nad tem tudi dejansko ogrožen, pa bo jasno šele čez čas, svojo pomembno vlogo pri tem pa bo gotovo odigralo tudi prihodnje zdravstveno stanje v eni osebi združenega predsednika in pridigarja, Janeza Drnovška.

Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem s pridigarsko dimenzijo Janeza D. v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Pridigar Janez D.
div [02/12/2006]

Tomaž Z.,vsaj prečital bi lahko ,če že ne moreš odgovorit
odgovori >>

    Re: Pridigar Janez D.
    tomazza [12/12/2006]
    Prečital sem. Ni se mi pa zdelo nujno kaj ekstra odgovarjat. Pravzaprav se mi še naprej tako zdi. Dilema o javnosti zdravstvenega stanja politikov obstaja, sprejmem pa tvoje stališče, da se ti zdi to v primeru Janeza D deplasirano.
    odgovori >>

Re: Pridigar Janez D.
boris [16/08/2006]

jah čudna so pota gospodova!
odgovori >>

    Re: Pridigar Janez D.
    div [31/10/2006]
    sem že napisal
    odgovori >>

      Re: Pridigar Janez D.
      div [31/10/2006]
      vse bolj ko sem mislil da mi nobena pridiga več ne more do živega,bolj mi je všeč to kar pišeDRJD(in govori).Naj povem po domače,:to je gorivo,ki ga mi navadni potrebujemo in ki nas poganja
      odgovori >>

        Re: Pridigar Janez D.
        div [31/10/2006]
        Tomažu Z:kljub temu da mi je bilo kar si napisal kar všeč,pa bi lahko spustil tisto o zdravju,je malo deplasirano!
        odgovori >>