Sobota, 26. 8. 2006
goran
* Illinois drugič. Po dobrem letu smo dobili novo, bojda zadnjo obilno porcijo takšnih in drugačnih zgodbic o tej ameriški zvezni državi. Zadnjo vsaj kar zadeva ta čas velecenjenega in priljubljenega ameriškega poeta, kantavtorja in multiinstrumentalista Sufjana Stevensa. Album 'The Avalanche', podnaslovljen z 'Outtakes & Extras from the Illinois Album!', naj bi namreč njegovo ilinoiško epizodo zaključil in mu obenem zagotovil dovolj prostora za pripravo novega poglavja v njegovi ambiciozni ideji - »50 albumov za 50 zveznih držav«. Bržkone bo to ponovno ena tistih iz vrst srednjezahodnih držav, ki ga v tem času še posebno navdihujejo in katere, glede na to, da je odraščal v okolici Detroita, verjetno tudi najbolje pozna.
Stevens stopi na svojo glasbeno pot nekje v sredini 90-ih let, ko s prijatelji ustanovi indie folk rockovsko zasedbo, ki nosi ime po njegovem bratu Marzukiju in s katero si že v svojih začetkih ustvarijo pomembnejšo bazo privržencev. Detroit z močnima techno in hip hop strujama očitno ni pravšnji milje za Sufjanovo sicer tudi urbano, vendar pa izrazno mnogo bolj sofisticirano glasbo. Zato se v letu 1999 preseli v bolj odprto, bohemsko newyorško sredino, kjer se z revivlom folk glasbe ukvarja že kopica drugih umetnikov in bendov, med katerimi najbolj izstopa vse-prisotni Jim O'Rourke. Prav z O'Rourkom ima morda Stevens še največ skupnih iztočnic, saj oba zanima širok spekter smeri, ki segajo od avantgardne elektronske glasbe na eni, pa do klasičnih in modernih skladateljev na drugi strani. Pri slednjih še posebej izstopajo Terry Riley, Steve Reich in Phillip Glass. Istočasno se izpopolnjuje tudi v pisanju, se celo vpiše v magistrski študij in izbrani material iz svoje nedokončane knjige pretvori v pesmi, ki jih objavi na samostojnem prvencu 'A Sun Came'. Že ta ne ostane neopažen, vendar pa mu preboj med prvokategornike neo-folka uspe z 'Greetings From Michigan', prvim albumom iz konceptualne serije, posvečene združenim državam. Drugi iz serije, album 'Illinois', ki je izšel v lanskem poletju, je prepričal tako stroko, pri kateri je nemalokrat pobral celo naziv »najboljši album leta«, kot tudi publiko, ki je album pograbila z obema rokama. Še več. 'Illinois' je našel svoje mesto celo v fonotekah cerkvenih institucij, katerim v teh heretičnih časih gotovo primanjkuje glasbe z versko vsebino, ki bi obenem bila všečna tudi mladeži. Sicer obstaja tudi žanr, ki se mu pravi »krščanski rock«, vendar pa lahko zanj značilna mračnjaška in melodramatična glasba mladini bržkone prej škoduje kot pomaga. V Sufjanovih skladbah pa teh neprijetnih 'side effectov' ni, oziroma je njegov odprti in nevsiljivi izraz popolno nasprotje pretirani ganljivosti.
Ploščama 'The Avalanche' in 'Illinois' so skupni ilinoiška tematika, pronicljiva ezoterična besedila, prisotnost božje in nezemeljske inteligence, humanizem, svežina, iskrenost, kompleksni instrumentalni aranžmaji, bujne indie pop melodije, ki se prepletajo s folk in orkestralno rock glasbo, ter nenazadnje tudi dolžina in obseg obeh albumov, ki ju tvori vsakega po 21 skladb. Če izvzamemo konkretna sporočila besedil, sta plošči torej skoraj identični, vendar pa naj bi se prav v tekstih dalo razbrati, na kakšen način se ustvarjanja loteva Stevens. Bojda naj bi večji del skladb z 'Illinoisa' našel svojo protiutež na albumu 'The Avalanche'. Tako se na primer spopadeta Saul Bellow in Carl Sandburg, pisatelja, ki sta se ukvarjala z raziskovanjem duhovne izolacije in iskrenosti. Srečajo se vesoljci in trenutno aktualni ameriški astronom Clyde Tombaugh, ki je odkril planet, ki po novem ni več planet - Pluton. Povprečen poslušalec vseh teh povezav prav gotovo ne bo iskal, saj že poslušanje enega albuma v celoti človeka precej utrudi in verjetno bodo le največji feni - in s tem mislim na morda ducat ljudi- zavzeto brskali po spletu v upanju, da bodo razrešili vse postavljene zanke. Prav tukaj se postavlja legitimno vprašanje: »Ali je bilo res potrebno izdati še en plošček skladb, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega, sploh če vemo, da jih je Stevens sprva nameraval objaviti v obliki mp3-jev, ki bi bili dostopni na njegovi spletni strani?« Potrošnikom je seveda precej vseeno. Nekateri bodo ploščo kupili, drugi ne, vendar pa bi v bodoče morda kazalo razmisliti v smeri, da vse svoje ideje strne v knjižico, priloženo ploščku, saj bo v nasprotnem primeru bržkone izgubil precej svežine, ki smo je pri njem vajeni.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>