Petek, 1. 9. 2006
kristinas
Knjiga, opremljena s fotografijami Boruta Krajnca, je bila na svet pospremljena s fotografsko razstavo, ki si jo lahko ogledate v Galeriji Photon vse do 5. septembra. Popelje nas skozi osem poglavij, naslovljenih z imeni zveznih držav, skozi katere pluje cesta: Illinois, Missouri, Kansas, Oklahoma, Teksas, Nova Mehika, Arizona in Kalifornija. Uvod v posamezna poglavja je kakopak prepuščen filmskemu liku, didžeju Super Soulu iz Vanishing Point, kultnega filma zgodnjih sedemdesetih.
Nato pa se prične nezaustavljiv Marcelov slog. Naštevanje. Kul motel, kul restavracija, kul križišče, kul rezident itd., vse do kul svarila. Kar zna biti tudi zanimivo, ker potem izveste, da je Hemingway roman Starec in morje pisal v puščavski Novi Mehiki, da so v mestecu Bethany, sedežu nazarenske verske sekte, poleg tobaka in alkohola prepovedani tudi filmi. In da v Teksasu obstaja mesto Bushland ter znamenita Cadillac Ranch in Big Texan Steak Ranch, kjer vam servirajo več kot dvokilogramski zrezek. In če ga pojeste v manj kot eni uri, ga dobite zastonj.
Vendar se tu drveča Marcelova beseda ne ustavi. Avtor vas zbombardira tudi z zgodovinskimi dejstvi, ob tem pa ne more iz svoje kože in ne pozabi omeniti tudi vseh mogočih teorij zarote. Če še ne veste, obstaja več kot le ena povezava med atentatoma na Abrahama Lincolna in Johna F. Kennedyja. In ne, legendarni bandit Jesse James ni umrl leta 1882, ampak je skupaj s svojo bando dočakal polnih sto let.
Potem so tu še vsi mogoči kulturni vplivi. Steinbeck s Sadovi jeze in bolj kultni Jack Kerouac z romanom Na cesti. Pa filmi kot je na primer Goli v sedlu, TV nadaljevanka Route 66 in legendarni komad Bobbyja Troupa (Get Your Kicks On) Route 66, ki so ga kasneje prepevali tudi Chuck Berry, Rolling Stonesi in Depeche Mode.
In nazadnje se ti zazdi, da Mother road, kot jo je v svojem romanu imenoval Steinbeck, še vedno obstaja. Pa čeprav je danes ne morete v celoti prevoziti po prvotni trasi. Vseeno pa vam bo, vsaj tako pravijo njeni promotorji, razkrila pogled na avtentično Ameriko. Najbrž res, saj jo lahko celo kupite. Če imate dovolj pod palcem, lahko postanete srečni lastnik stotih milj Route 66.
In potem pridrvite na konec knjige. In ugotovite, da je Marcelova knjiga v resnici, kot je zapisano v promocijskem gradivu, nekakšen antropološki in mitološki slovar Route 66, vendar nič več kot to. Marcel se v tej zgodbi znajde zgolj kot neusahljiv popisovalec vsega, kar je povezano z Route 66. Nasiti vas s podatki, ki bi jih na spletu našli tudi sami. Ničesar pa vam ne pove o Američanih in Ameriki leta 1999.
Knjiga Route 66 je potopis, kjer Američani zelo redko pridejo do besede. Tudi naši štirje popotniki so večinoma tiho in še takrat, ko le spregovorijo, so njihovi pogovori tako stereotipni in neumni, da si v hipu zaželiš, da bi utihnili. In teorije zarote se nam kar same prikradejo v možgane. Mogoče pa Marcela v resnici sploh ni bilo tam, mogoče je potopis zgolj literarna fikcija.
Vseeno pa so tu fotografije. Sicer kakovostne, vendar motivno pogosto neizvirne in, kar je ena izmed hujših napak, nepoimenovane in popolnoma nepovezane s tekstom. Tako v vas gledajo brezimni posamezniki, mesta ter mnoga druga memorabilia, katerih usode ne boste nikoli izvedeli.
Po cesti je brzela Kristina S.
Komentarji
komentiraj >>