NAPOVEDNIK
kot je znano, je vlada zavoljo večje pluralnosti medijev v skladu z novim zakonom o medijih sprejela člen o popravku. To pomeni, da lahko kdorkoli na katerokoli temo zahteva popravek. In ta zakon naj bi po besedah vlade ščitil male ljudi ter omogočal večjo pluralnost. In tako je zadnjič na Radiu študent nekdo napisal, da boga ni, danes pa smo dobili zahtevo za popravek, ki je dolg toliko kakor članek sodelavca o ateizmu. In ker moramo spoštovati zakon, vam bomo sedaj prebrali popravek, ki ga je poslala Matilda Ožolnikar iz ulice Streliška 33 v Ljubljani, ki ji mleko in kosmiči niso dali spati: Zelo sem bila osupla, ko sem poslušala oddajo na dan Marijinega vnebovzetja. Dobila sem občutek, da sta tista dva, ki sta jo pripravljala, hotela povedati, da boga ni in zato sem poslala zahtevo po popravku, ki se glasi:
Bog obstaja zato, ker se nekatere stvari na tem svetu gibljejo; o tem ni dvoma in to tudi čutno zaznavamo. Vsemu, kar se giblje, daje gibanje nekaj drugega, neka neskončna dobrota, kar je bog. Vse se namreč giblje zato, ker predstavlja možnost v odnosu do tistega, k čemur se giblje, giblje pa nekaj, kar dejansko biva. Vzgibati namreč pomeni popeljati nekaj iz možnosti v dej;
Nemogoče pa je, da bi bilo nekaj v isti stvari in na isti način gibajoče in gibano ali da bi gibalo samo sebe. Vsaka stvar, ki se giblje, mora torej imeti vir gibanja v drugi stvari. če se torej gibalo spreminja, mora tudi imeti vir gibanja v neki drugi stvari in ta znova v drugi. To pa se ne more nadaljevati v neskončnost, ker bi tako ne bivalo neko prvo gibalo in potemtakem tudi neko drugo gibalo ne, ker druga gibala vzgibljejo samo zato, ker jim je dalo gibanje prvo gibalo. Torej moramo priti do nekega pragibala dobrote, ki je negibno in vsi vedo, da je to Bog. Lep pozdrav, Matilda Ožolnikar, Streliška 33.
Če se nam bo to dogajalo vsak dan, potem sploh ne bomo mogli več delati normalnega programa, a so baje popravki neizbežni, ker prispevajo k pluralizaciji medijev in zaščiti malega človeka. Ali to pomeni, da bodo šli spreminjat tudi knjigo Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po Galaksiji, kjer avtor dokazuje, da boga ni?
OFF PROGRAM
Evropsko ustavo lahko reši samo še bog. Po prepričanju nemške kanclerke Angele Merkel, ki je ta ponedeljek vedrila pri svojem rojaku Benediktu šestnajstem, bi bilo potrebno v novi evropski ustavi omeniti skupne krščanske vrednote in boga. Na izjavo se je kritično odzval voditelj evropskih socialistov, Martin Schulz, vendar pa je njegova največja skrb to, da bi se ponovno razživela razprava o božji Evropi in bi tako morali odsedeti še kakšno uro več na brezizhodnih razpravah. Ob tem je heretični predstavnik evropskega življa pozabil kot argumente navesti recimo antiko, renesanso ali pa, bog ne daj, islam in Alaha, ki so tudi temeljna izročila Evrope.
Medtem ko je Merklova klečala pred papežem, pa so se evropski poslanci poskušali domisliti rešitve konflikta na Bližnjem vzhodu. Pri tem si bodo, raje kot z bogom, pomagali s 7000 vojaki, ki jih bo EU poslala v južni Libanon. Tako naj bi si, po besedah finskega diplomata Teema Tannerja (Téma Tanerja), Unija povrnila nekaj kredibilnosti in pokazala željo po reševanju bljižnjevzhodne krize. Svoj kritični pogled pa je ponovno moral podati predstavnik nemške poslanske skupine EPP, Bernd Posselt, ki je obnašanje vlad držav članic Unije primerjal z mestnim svetom, ki poskuša na kraj požara poslati prostovoljno gasilsko brigado. Zasedanja evropskega parlamenta so torej zgolj nikoli končana gasilska veselica.
O učinkovitosti svojega delovanja pa bo lahko preostanek življenja razmišljal edini kontrolor poletov, ki je bil v službi ob sobotnem krešu letala v Kentucky-ju. Tip, ki je kot kontrolor delal že 17 let, je med opravljanjem “administrativnih opravkov” spregledal, da letalo vzleta na napačni vzletni stezi. Administracija je vsekakor pomemben opravek, nerodno je le, če se izkaže, da je bila nesrečnikova naloga štetje prometa. Hja, se je pač uštel. Pridelal je 49 mrtvih in enega preživelega srečneža.
700.000 ljudi v Zimbabweju je še vedno brez prebivališča. Brez strehe nad glavo so ostali v tako imenovani vladni operaciji Murambatsvina, s katero naj bi počistili mesta. V tej akciji oblasti je bilo na podeželje pregnanih novih 100.000 ljudi, ki pa jim država tam ni zagotovila stanovanj. Dosedaj je tamkajšnja vlada zgradila samo 800 začasnih stanovanj, pa še ta so pozicionirana v okolici prestolnice Harare. Operacijo 'čiščenja mest' so obsodili Združeni Narodi, saj je malo bizarno, da mesta sčistiš tako, da brez stanovanj ostane skoraj milijon ljudi. Verjetno je imela vlada poleg čiščenja v ozadju še kakšne druge namene.
Nečloveško se obnaša vlada v Sudanu. Po obsodbi Toma križnarja na dve leti zapora je isto doletelo ameriškega novinarja Paula Salopeka. Slednjega so vohunjenja obsodili na istem sodišču kot Križnarja, se pravi v El Fašerju. Sudanski predsednik Omar al Bašir je dejal, da bo preučil primer Salopeka, prav tako pa preučeje primer Križnarja, za katerega slovenski predsednik Janez Drnovšek trdi, da bo izpuščen v naslednjih dneh. Salopek sicer dela za revijo National Geographic, je dvakratni dobitnik Pulitzerjeve nagrade. Seveda ameriška diplomacija že pospešeno pritiska na sudanske oblasti. Bomo videli, če bo uspešnejša od slovenske. Povejmo še, da je Bašir znova zavrnil prihod varnostni sil Združenih narodov v Sudan, medtem ko sile Afriške unije nasilja ne znajo zaustaviti.
Dvanajst iraških nabornikov je izgubilo življenje v napadu na rekrutni center na jugu iraške province Hille s strani iraških upornikov. Rekrutni center so odprli pred štirimi dnevi, z njim pa so hoteli pridobiti čim več novih vojakov, ki jih nujno potrebujejo. Sicer uporniki iraške varnostne sile redno napadajo, s tem pa Iračane svarijo, naj se ne pridružijo iraški vojski, ki za upornike simbolizira Združene države Amerike. V eksploziji na tržnici Šuridža v središču Bagdada pa je življenje izgubilo 24 ljudi.
Minister za pravosodje Združenih držav Amerike Alberto Gonzales je dejal, da se morajo mučenja v Iraku prenehati.
Gonzales pa ni omenjal incidentov ameriške vojske v Iraku, ampak ravnanje iraških varnostnih sil z osumljenimi uporniki. Vendar pa je Gonzales svoje besede postavil tako, da je mučenje še vedno možno, kot to delajo tudi američani v Abu Ghraibu. Dejal je: »Težko se je odločiti, kakšen način ravnanja z zaporniki je pravilen,« s tem pa pravilnega načina ni definiral. Nadaljeval je: »Predsednik Bush je bil zelo natančen, ko je dejal, da iraška vlada ne sme biti zaročena z mučenjem.« Zelo jasni so bili tudi ameriški sodniki, ki so obsodili ameriško ravnanje v Abu Ghraibu.
Na domačih tleh se v tovarni Rog začenja festival Miru, ki ga pripravlja antirasistična skupščina. Več o festivalu nam bo povedal aktivistka Nina Perič.
//////////////////////////////////////////////////////
Zakaj pa ima festival ime MIR?
//////////////////////////////////////////////////////
Nina nam bo povedala še več o konkretnem dogajanju na festivalu.
//////////////////////////////////////////////////////
V okviru partnerstva za razvoj se je je premier Janez Janša dopoldan pogovarjal s predstavniki vladajočih koalicijskih strank in s Socialnimi demokrati o novem davčnem predlogu vlade. Minister za finance Andrej Bajuk je zagotovil, da nov predlog ne vsebuje enotne davčne stopnje. Ravno zdaj pa tečejo pogovori med vlado in sindikati. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič nam je povedal, kaj pričakuje od pogovorov:
//////////////////////////////////////////////////////
Za referndum pa zbira podpise Študentska organizacija Slovenije. Danes se jim izteče rok, za referendum pa morajo zbrati 40.000 podpisov. Več nam bo povedal tiskovni predstavnik Študentske organizacije Slovenije Tomo Juvan.
//////////////////////////////////////////////////////
Kaj pa so glavni razlogi, da se podpisi zbirajo?
//////////////////////////////////////////////////////
Za konec skočimo v Haag in na Hrvaško. Nekdanjega urednika hrvaškega časnika Slobodna Dalmacija, Josipa Jovića, je Haško sodišče spoznalo za krivega nespoštovanja sodišča. Ob tem mu je naložilo plačilo kazni v višini 20.000 evrov in to zato, ker je leta 2000 izdal identiteto zaščitene priče. Priča je bil nihče drug kot hrvaški predsednik Stipe Mesić. Marca letos je sodišče razglasilo za kriva nespoštovanja sodišča tudi Ivico Marijačića, urednika tednika Hrvatski list in Markico Rebića, vodjo hrvaške varnostne službe, zaradi objave identitete in pričanja zaščitene priče. Tokrat nizozemskega častnika Johannesa van Kuijka (Johanesa van Kujka). Vsaj pri preganjanju medijev je Haško sodišče pokazalo vso svojo učinkovitost.
ODPOVED: OFF sta pripravila Urh in Seku
Komentarji
komentiraj >>