Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Konec ženske vladavine na Magistratu (3293 bralcev)
Sreda, 30. 8. 2006
tomazza



Kot vedno, bodo tudi na prihajajočih lokalnih volitvah posebne pozornosti v domovini deležne volitve za mestni svet in za župana v največji slovenski vasi, Ljubljani. Deloma je temu tako predvsem zaradi simbolnega pomena, ni namreč nepomembno, kdo ima v rokah samo oblast v glavnem mestu. Še bolj pravi razlog pa je najti v višini mestnega proračuna, ki ga bodo v prihodnjih štirih letih obvladovale na jesenskem preverjanju volilnega razpoloženja ljubljanskih prebivalk in prebivalcev zmagovite strankarske ali pač nestrankarske politične sile, saj je ljubljanski proračun, prestolnici primerno, pač največ, kar se pravzaprav da na samih lokalnih volitvah na Slovenskem osvojiti. Glede na še vedno trdno zakoreninjeno patriarhalnost v slovenski družbi, ki je tudi na prihajajočih volitvah prvič uzakonjene ženske kvote pravzaprav niti ne poskušajo odpraviti ali preseči, je bilo nekoliko presenetljivo, da sta zadnje desetletje Magistratu načelovali samooklicano levo strankarsko profilirani županji. Toda po predstavitvi županskih kandidatov Zorana Jankovića in Franceta Arharja (vse bolj se zdi, da glavnih igralcev v prihajajočem jesenskem spopadu za Magistrat) ter zaenkrat bledi in še vedno neuradni podpori matične stranke vnovični kandidaturi dosedanji županji Danici Simšič, vse bolj očitno postaja, da bo v naslednjem mandatu Ljubljani načeloval moški in zgolj navidez nestrankarski župan.

Dosedanja županja Ljubljane, Danica Simšič, sicer zaenkrat edina kandidatka med 13 kandidati, ki so že napovedali naskok na Magistrat na lokalnih volitvah 22. oktobra, namreč postaja vse bolj kolateralna žrtev merjenja političnih moči v lastni stranki, Socialnih demokratih. O razmerju med kandidati in kandidatkami za župane oziroma županje sicer te famozne ženske kvote sploh ne govorijo. Do sedaj edino znano, a še vedno neuradno kandidatko za županjo sicer podpirata predsednik in državno vodstvo stranke, nad uspešnostjo in učinkovitostjo njenega dosedanjega županovanja pa so skeptični v mestnem odboru, ki ga sodeč po njihovih spletnih straneh obvladuje politična struja prav tako ne preveč aktivne Metke Tekavčič. Zadnja tam zabeležena aktivnost je namreč z dne 2. junija, zadnje uradno zabeleženo stališče pa so ljubljanski socialni demokrati uspeli skupaj spraviti 27. januarja. Glede na to in glede na polni zagon predvolilne kampanje obeh moških in zgolj na prvi pogled nestrankarskih kandidatov Zorana Jankovića in Franceta Arharja, zaenkrat Danico Simšič res težko označimo za resno kandidatko.

Vse bolj pa postaja očitno, da se bodo v skladu z aktualnim avtoritarnim političnim duhom patriarhalni politični vzorci državne oblasti (nenazadnje je v aktualni vladi samo ena, pa še ta res ne preveč sposobna kmetijska ministrica) po dobrem desetletju ti vrnili tudi na Magistrat. Tako Arharja, kandidata, s katerim se bo na čelo magistrata pravzaprav prvič po Jožetu Strgarju poskusila zavihteti tako imenovana desnica, kot Zorana Jankoviča, poskusa v Ljubljani ponoviti koprsko projektno-politično zgodbo o uspehu Borisa Popoviča iz prejšnjih in najverjetneje tudi tokratnih lokalnih volitev, namreč odlikuje izrazito moški princip.

Prav nič presenetljivo to potrjujejo denimo besede vodje volilnega štaba Franceta Arharja in katoliškega razumnika Staneta Grande, da mesto potrebuje dobrega gospodarja in odločno vodstvo, ki bo sicer prisluhnilo volji meščanov, a bo hkrati imelo pred očmi tudi razvoj mesta, da to ne bo imelo podobe nekakšne zanikrne kvazievropske prestolnice. Da se v primeru njegove izvolitve za župana ni nadejati nič drugega kot trde moške roke, je sicer razbrati tudi iz podjetniške zgodovine in samih besed kandidata Zorana Jankoviča. Ta je namreč že napovedal, da bo tudi na Magistratu, tako kot pri preteklem vodenju Mercatorja, sodeloval zgolj s tistimi, ki bodo delili njegove misli in ideje pri razvoju Ljubljane.

Še posebej zanimivo v tokratnem predvolilnem spopadu za Magistrat pa je, da se ta moški princip gospodarja, ki da ga največja vas na Slovenskem, Ljubljana, potrebuje, zakriva z domnevnim ne-strankarstvom obeh, trenutno se pač zdi, da najresnejših kandidatov za župana Ljubljane. Sama vsebinska plat bo v tokratni predvolilni kampanji očitno povsem obrobnega pomena, saj ne Arhar in ne Jankovič namreč še sploh nimata sestavljenega in uradno predstavljenega programa. Glavni poudarek pridobivanja naklonjenosti ljubljanskih volivk in volivcev bo na spopadu močnih in zgolj na videz nestrankarskih moških osebnosti.

Pravzaprav niti na videz nestrankarski kandidat ni France Arhar, saj ga bodo ob - po čem že? - civilnodružbenem Zboru za Ljubljano finančno, kadrovsko in pri zbiranju potrebnih podpisov podprle vse tri pomladne stranke. Ne glede na podjetniško všečne populistične besede in dejanja, med katerimi izstopa nabiranje sredstev za volilno kampanjo, ki jo lahko z največ 10.000 tolarji podprejo zgolj posamične fizične osebe, pa dvom v domnevno apolitičnost samooklicanega neodvisnega kandidata za župana Ljubljane Zorana Jankoviča, upravičuje dejstvo, da sta mu svoj podpis podpore namenila po razpadu svetniškega kluba Liberalne demokracije v ljubljanskem mestnem svetu samostojna svetnika LDS Jani Moederndorfer in Peter Božič.

Tako zaenkrat sicer še res ni mogoče s kakršnokoli gotovostjo reči, ali se bodo uresničile mokre sanje politične pomladi in se bo na županski stol zavihtel France Arhar ali pač podjetniško-projektna zgodba gotovega bodočega političnega uspeha Zoran Jankovič. Ker je do vrhunca predvolilne kampanje, v katerem nam bo o obeh kandidatih gotovo še servirano kar nekaj pikantnih podrobnosti, še daleč, je enako nesmiselno tudi napovedovati, da pa se bosta Arhar in Jankovič za županski stol tudi dejansko udarila v morebitnem drugem krogu županskih volitev. Gotovo pa je že vnaprej jasno, da se v skladu s ponovno obujenim patriarhalnim duhom časa in prakso avtoritarne državne oblasti od vodenja Ljubljane poslavlja ženski princip, ki sta ga v zadnjem desetletju utelešali županji Vika Potočnik in Danica Simšič.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem od županovanja Ljubljane poslavljajočim se ženskim principom v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>