Torek, 5. 9. 2006
Borja
* Ameriški producent in MC Jneiro Jarel se je po dolgoletnem prerivanju v zakulisju hiphop in freestyle scene le uspel prebiti v ospredje, v krog priznanih ustvarjalcev (inštrumentalnega) hiphopa in soula, kot so Dj Spinna, Kankick, King Britt... Po parih poizkusih v devetdesetih letih (ko je bil član hiphop zasedbe z imenom The Slum Kids) in sodelovanju s Hankom Shockleejem, se je v zadnjih letih v sodelovanju z založbo Kindred Spirits izkazal kot talentirani producent, kar z novim albumom, Beat Journey, ki ga je izdal pod psevdonimom Dr Who Dat, le še potrjuje.
Jneiro Jarel je večino svojega življenja preživel na raznih koncih ZDA, kar je bilo predvsem povezano z dejstvom, da je njegova mama delala za vojsko. Do petega leta je odraščal v Brooklynu, potem je več kot deset let živel v Houstonu, se spet vrnil v New York, kjer ga je opazil Hank Shocklee, kultni producent kolektiva The Bomb Squad, torej ekipe, ki je producirala vse legendarne plošče skupine Public Enemy. Vendar pa sodelovanje s Hankom ni trajalo dolgo, ker se je Jarelu zdelo, da se vse skupaj premika prepočasi in tako se je intenzivneje začel posvečati sami produkciji, MC-janje pa je nekoliko zanemaril. Preselil se je v Philadelphyjo, se učil produkcijskih praks pri carjih, kot sta King Britt (Digable Planets) in Rich Medina.
Kot producent se je Jneiro uveljavil v zadnjih dveh letih. V lanskem letu je pri nizozemski založbi Kindred Spirits izdal album z naslovom Three Piece Puzzle, par singlov in odmeven EP z naslovom Big Bounce Theory pt. 2. Letos nadaljuje svoj pohod pod psevdonimom Dr Who Dat z novo ploščo, ki nosi naslov Beat Journey.
Poleg imena je Jarel zamenjal tudi založbo. Kindred Spirits in odlična produkcija, ki jo je za njih izdajal v preteklih letih, sta bili odskočna deska in Jarelu je uspelo podpisati pogodbo z britansko založbo Lex Records, ki so jo pred leti ustanovili kot podzaložbo slavne in prestižne založbe Warp, njen namen pa naj bi bilo izdajanje (alternativne) hiphop glasbe. Z leti se je založba Lex osamosvojila, pod okrilje pa vzela kvalitetne izvajalce, kot so Fog, pred parimi meseci v Ljubljani nastopajoči bend Subtle, genialni producent Dangermouse, dinamični duo Dangerdoom in nazadnje tudi Jneiro Jarel.
Z The Beat Journey Jarel glasbeno nadaljuje z zvokom, ki ga je razvil na prvi plošči. Gre za pretežno inštrumentalno »beat« muziko, ki izvira iz hiphop tradicije, vendar pa se ji pogosto tudi izmuzne, saj Jneiro vključuje tudi elemente »nu soula«, nu jazza, brokenbeata, brazilske popularne godbe, včasih celo elektronike. Novi album se od prvega razlikuje predvsem po tem, da je na njem veliko manj vokalov, tako gostujočih kot tudi Jarelovih in tako lahko sklepamo, da je Dr Who Dat Jarelov alterego, ki je osredotočen na produkcijo in ne na rime. V bistvu na The Beat Journey skoraj ni ne petja, ne rappanja. Najpogostejši vokalni elementi so kratki napevi in odrapani verzi, ki se le občasno vključijo v podlage, beate, pa še teh ni veliko. To, da Dr Who Dat glas uporablja le kot še en glasbeni element, kot še eno plast v svojih kompozicijah, nas spomne na nedavne podvige soul pevca Dudleya Perkinsa, ki pri nekaterih komadih uporablja isto foro, le da se slogovno gospoda precej razlikujeta, saj je prvi predvsem MC, drugi pa pevec.
Muziko na plošči The Beat Journey bi nadalje lahko opredelili kot povsem organsko, tako rekoč vsi elementi, zvoki izvirajo iz tehnike semplanja. Jarel najraje vzorči mehke in pogosto rahlo bizarne koščke, ki jih je težko zvrstno opredeliti. Bobni so prev tako semplani, bistro editirani. Jarelova produkcija se sliši, kot da je skoraj v celoti narejena na semplerju MPC znamke Akai, kar verjetno tudi drži. Tehnološko bi jo lahko primerjali z zadnjimi produkcijami Madliba in J Dille, ki prav tako največ delata na temu za hiphop najbolj značilnem kosu opreme, sploh Dilla velja za pravega virtuoza na MPC-ju. Vendar pa je med muziko teh dveh carjev in Jneira Jarela tudi veliko razlik. Čeprav so Jarelovi posnetki pogosto kratki, nekje okrog dve minuti dolgi, pa se ni podvrgel trendu zgoraj omenjene dvojice, ki zadnje čase izdajata beate, ki trajajo tudi le okroglo minuto in tako pogosto delujejo kot skice. Jarelovi aranžmaji so bolj razdelani, prav tako pa njegov zvok ni tako surov, plastenje semplov ni grobo, strukture so premišljene, manj spontane kot pri Madlibu.
Plošča The Beat Journey se začne s komadom »Brazilian Thought«. Kot je že z naslovom namignjeno, gre za »brazilsko« obarvan posnetek, vendar pa se Jarel loti zadeve nekonvencionalno, sempli so rahlo cinematični in težko opredeljivi, na Brazilijo zares neposredno referirajo le »gilbertogillovski« vokalni vzorci. Drugi posnetek, »Pharoahe's Dream« je eden od vrhuncev plošče, downtempo zadeva z izvrstnimi sempli električnih klavirjev in kontrabasa, ter z raznimi zvočnimi detajli, ki so aranžirani z izvrstnim občutkom. Na komadu gostijo Capital Peoples, za katere pa se ne ve, ali gre morda le še za en Jarelov psevdonim. »On the Doelow« (On d doulou) je eden redkih vokalnih posnetkov, vendar pa, kot smo že omenili, Jarel na podlago (ki jo odlikuje semple karibskih »steel drumsov«) le meče parole in nekakšen refren. »Creepin« je najtemačnejši komad na albumu, čez celo podlago se vleče ritmično dihanje, ki doda k napetosti, živčnosti. »Memories«, »Follow«, »Ageless Daisy« in »Bahia Blues« so štiri hiphoperske inštrumentalne podlage z izjemnim izborom semplov in totalno poslušljivimi melodikami. Sploh »Follow« ima posrečeno zaranžirane povsem kratke glasbene vzorce, sekvence, ki pa delujejo logično in naravno, a ne banalno. Prav pri tovrstni dowtempo produkciji, ki nekoliko spominja na muziko Dj Spinne, se zdi, da je Jneiro Jarel najbolj suveren, da mu najbolj leži.
Jneiru Jarelu, oziroma Dr Who Datu, je z The Beat Journey uspelo posneti precej razgiban, eklektičen »beat« album. Albumi inštrumentalnega hiphopa včasih delujejo nedinamično, kompilacijsko. Jarel se je temu izognil s preprosto formulo, v svojo produkcijo je vključil paleto kompatibilnih slogov, hkrati pa razvil prepoznaven, gost in organski zvok, ki referira tako na Bronx kot tudi na Rio de Jenairo.
Iz raznih virov je slišati, da je na Jarelovo produkcijo postala pozorna tudi smetana ameriškega hiphopa, kot so Q Tip, Spinna in drugi. In bojda v kratkem sledi Jarelovo sodelovanje z zahodnjeobalsko zadrugo The Pharcyde, kar se sliši precej obetajoče.
Še informacija: komad »B-Boy Portrait in Spain« se da brezplačno zvlečt iz internetne strani založbe Lex: www.lexrecords.com.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>