OFF NAPOVEDNIK
Umrl je Steve Irwin. Navadnemu smrtniku to ime morda ne pove kaj veliko, a če zraven pristavimo še dejstvo, da gre za človeka, znanega po imenu “Crocodile Hunter”, so stvari verjetno nekoliko bolj jasne. Steva smo lahko gledali v njegovem šovu na Discovery Channelu, v katerem je maltretiral krokodile, kače in druge bolj ali manj nevarne živali. Pričakovali bi, da bi ga katera izmed teh kopenskih ali vodnih bitij v toku let tudi pokončala, a če se je naš lovec na krokodile uspešno izogibal vsem možnim plazilcem, pa tudi škorpijonom, se ni mogel izogniti ribi po ubijalskem imenu Urolophus halleri.
Gre za ribo, ki sliši na slovensko ime ‘morski bič’ in katere atribut je strupen trn na repu. Steve je bil morda dovolj hiter na kopnem, a plavanje očitno ni bila njegova disciplina. Pri potapljanju ob velikem koralnem grebenu na severu Avstralije je okoljevarstvenika in televizijsko zvezdo, vse v eni personi, po prsih udaril morski bič s svojim trnom in lovca krokodilov poslal na lovišča v onostranstvo. Steve je za seboj pustil ženo in dva otroka ter kopico žalujočih plazilcev v njegovem lastnem živalskem vrtu.
OFF PROGRAM
Iz zapora v El Faširju se na prostost vrača Tomo Križnar. Slovenski mirovnik in aktivist - popotnik je v sudanskem zaporu preživel nenačrtovan dopust od začetka avgusta. Kot je znano, je bil Križnar obsojen nezakonitega vstopa v državo in vohunjenja, naložena pa mu je bila dvoletna kazen, ki bi ji sledil izgon iz države in denarna kazen v višini 2000 EUR. Rešitev Križnarja bi tako lahko imeli za prvo in doslej edino uspešno humanitarno akcijo slovenskega predsednika in ministrstva za zunanje zadeve. Križnarjevo počutje v zaporu pa se ne bo moglo primerjati s počutjem, ki ga bo prevzelo ob prihodu domov, saj bo tu sedaj nedvomno izvedel, kako so ga za svoje spore uporabljali politiki ter kako so njegovo nesrečo obravnavali številni mediji.
Križnar torej odhaja iz Sudana, kmalu pa bodo za njim odšle tudi enote Afriške unije. Tamkajšnja vlada je od enot Afriške unije, ki nadzirajo namišljeno premirje v pokrajini Darfur, zahtevala, da se enote iz pokrajine umaknejo do 30. septembra. Razlog za to se skriva v dejstvu, da je sudanska vlada pred dnevi okrepila ofenzivo proti upornikom v Darfurju, kjer tako sedaj grozi ponoven izbruh humanitarne katastrofe. Res ne bi bilo dobro, da bi se pokoli dogajali na očeh enot Afriške unije. Tudi ne na očeh enot Združenih narodov, saj je Sudan zavrnil tudi resolucijo Združenih narodov, ki je predvidevala namestitev 20.000 pripadnikov svojih sil v Darfurju. Poboji, posilstva in drugi zločini v pokrajini se bodo tako nemoteno nadaljevali. Sudan vsekakor zna poskrbeti za svoje interese.
Za svoje pa zna poskrbeti tudi Nemčija, ki se je odločila, da bo preložila odločitev o napotitvi sil v UNIFIL. Kdaj se bo po jugu Libanona sprehajalo 1500 nemških marincev in pripadnikov letalskih sil, je odvisno predvsem od Libanona, saj nemška vlada še vedno čaka na povabilo libanonske vlade, vsaj tako zatrjuje tiskovni predstavnik vlade Ulricha Wilhelma (Ulriha Vilhelma). Zanimiv zgodovinski preobrat! Se mar Nemci bojijo soočenja z izraelsko vojsko in bodo tako raje počakali na njen popoln umik z juga Libanona?
S soočenjem z Izraelci pa nimajo težav v Katarju, ki je kot prva arabska država pripravljen prispevati vojake v okrepljene mirovne sile Združenih narodov. Katarski zunanji minister ‘Šejk Hamad bin Jasim bin Džaber al Tani’ je izrazil pripravljenost sodelovanja z 200 do 300 vojaki. S tem bi radi svetu pokazali, da pri reševanju krize v Libanonu sodelujejo tudi arabske države, Izrelu pa, da v Katarju verjamejo v resolucijo OZN-a in v njeno uresničitev. Doslej se je k pomoči zavezalo 18 držav, od tega 14 evropskih in 4 azijske.
Da svet ne bi dobil vtisa popolne apatičnosti Evropske unije pri reševanju svetovnih kriznih žarišč, so poskrbeli zunanji ministri držav članic. Tem je na zasedanju v finskem mestecu Lappeenranta (Lapenranta) prekipelo, saj jih moti molčečnost visokega predstavnika povezave za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane in tako imenovane evropske trojke glede že res dolgočasnih pogajanj o iranskem jedrskem programu. Najbolj jih je zmotilo to, da niso dobile vpogleda v 21 strani dolg iranski odgovor na sveženj pobud mednarodne skupnosti za ukinitev njegovega jedrskega programa. Omenjeni dokument so si smeli ogledati le trije od skupno petindvajsetih zunanjih ministrov, in sicer angleški, francoski ter nemški. To je najbolj razjezilo italijanskega zunanjega ministra Massima D’Alemo, ki je poudaril, da je Italija - skupaj z Nemčijo - najpomembnejši trgovinski partner Irana in Libanona. Hja, potrebno je zaščititi svoje trgovinske interese.
Med tem, ko se Evropska unija sprašuje, kaj bi sama s sabo, se v Ljubljani meteorologi sprašujejo, kakšno bo vreme v naslednjih štirih dneh. Prestolnica namreč ravno te dni gosti vodilne meteorološke strokovnjake iz 34-ih držav, ki jih bo danes ob otvoritvi nagovoril slovenski minister za okolje in prostor, Janez Podobnik. Meteorologom bo torej govoril politik, za katerega je znano, da rad meša politično meglo. Napoved vremena za prihodnje dni: meteorologom bo zagotovo megleno.
Še eden naših Janezov si je v predvolilnem času vzel čas za besedičenje, pa četudi v prazno. Slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič bo na ministrskem srečanju pod naslovom ‘Več in boljša delovna mesta – sodelovanje pri krepitvi socialne razsežnosti globalizacije’ v nemškem Potsdamu govoril o svojih pogledih na izzive in priložnosti, ki jih prinaša globalizacija. Predstavil bo tudi prizadevanja Slovenije, predvidena v okviru gospodarskih in socialnih reform, katerih namen je fleksibilizacija trga dela, posodobitev sistemov socialne zaščite, zmanjševanje družbene izključenosti ter socialne ogroženosti in tako dalje v tri krasne.
Je pa o globalizaciji Drobnič govoril že ob svojem včerajšnjem obisku sejma suhe robe v Ribnici, kjer za je RTV Slovenijo jasno povedal, koliko ta evnuh sploh ve o globalizaciji.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Naj pristavimo le, da globalizirana Ribnica ne premore niti globaliziranih železniških povezav.
Če se je slovenska vlada v prestolnici odpovedala vojaški paradi ob počastitvi 15-letnice osamosvojitve, se razkazovanju orožja na tak ali drugačen način noče odpovedati na periferiji. V Gornji Radgoni bo namreč 21. in 22. septembra potekala razstava orožja slovenske vojske. Poklicali smo tamkajšnjega aktivista, drugače sodelavca Radia Marš, Josipa Rotarja.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Parada torej na nek način bo! Bodo pa tudi sredstva, ki jih bo slovenska vlada namenila medijem. Ob polnoči se namreč izteče rok za prijavo na razpis za sredstva iz medijskega sklada. Na razpisu bo vlada razdelila skupno 995 milijonov tolarjev, ki so namenjeni izdajateljem tiskanih medijev, radijskim in televizijskim postajam ter za razvoj tehnične infrastrukture. Kdo, koliko in za kaj bo dobil omenjena sredstva, bomo izvedeli nekje po 6. novembru. Takrat bomo verjetno tudi izvedeli, o čem in kako bodo v prihodnosti lahko poročali od vlade neodvisni mediji.
Svoj debitantski OFF je spisal Seku.
Komentarji
komentiraj >>