Torek, 12. 9. 2006
goran
* Sensational je lep primer posameznika, ki ga okolje zaradi njegove brezkompromisnosti in neupoštevanja postavljenih norm porine na (v njegovem primeru tako umetniško kot tudi družbeno) margino. Pa ni bilo vedno tako. Mladi Colin Julius Bobb, je namreč že pri svojih 15-ih našel mesto pri enih pionirjev »jazz-hiphop fusion« struje - The Jungle Brothers, ki so v tistem času že delovali pod okriljem giganta Warner Bros. V začetku je Bobb z Jungle Brothersi sicer sodeloval le kot plesalec, vendar pa njegovi zadeti, surovi flowi niso ostali neopaženi, tako da so ga kmalu angažirali tudi kot raperja in ga mimogrede opremili še s primernim vzdevkom - Torture. Z večjo vlogo v kolektivu je narasel tudi njegov apetit po eksperimentiranju, s katerim je zaznamoval njihov tretji, precej kontroverzni album 'Jbeez Wit Da Remedy'. Znani producent Bill Laswell, ki je sodeloval pri tem albumu, se spominja, kako so se med snemanji družili v njegovem stanovanju in poslušali glasbo, v kateri so iskali inspiracijo, ko je Torture našel eno od Stockhausnovih plošč in na njo začel zlagati svoje rime. Prav preko Laswella je v kontakt z njim prišel tudi Skiz Fernando, šef za abstraktni hiphop in dub glasbo specializirane založbe Wordsound, pri kateri je po novem preimenovani Sensational izdal svoj samostojni prvenec 'Loaded With Power'.
Eksperimentalni pristop, polomljeni beati, zamaknjeni flow in lo-fi produkcija so sicer ustvarili glasbeno izkušnjo, kakršne do tedaj še nismo slišali, vendar pa je ostal album v hiphoperski sredini skoraj povsem spregledan. Podobna usoda je doletela tudi njegove naslednje štiri albume in Sensational je postal še eden v množici tistih, ki so se v »deželi prosperitete« znašli na ulici. Po albumu 'Natural Shine' iz leta 2002 se je zdelo, da je ob neuspehu dokončno obupal, vendar pa se je v lanskem letu po treh letih premora in brezdomstva vrnil z albumom 'Speaks for Itself', ki so mu ga založili pri Quatermassu, podzaložbi drugačnosti naklonjene Sub Rose. Izkazalo se je, da hiphoperski krogi še vedno ostajajo gluhi za njegov precej ekstremen izraz, zato se je pač spajdašil z nekaterimi drugimi zvočnimi teroristi in eden teh je tudi japonski hrupaš Kouhei Matsunaga. Ta mladi producent zaenkrat sicer ostaja prepoznaven predvsem v nojzerski skupnosti, vendar pa njegova sodelovanja z institucijama japonskega hrupa Masonno in Merzbowom potrjujejo, da gre za zelo perspektivnega ustvarjalca.
Sensational in Kouhei sta se našla na lanski japonski turneji, kjer je eksentrični MC skupaj s šefom Spectrom svojo glasbo predstavljal mnogo bolj odprti publiki iz dežele vzhajajočega sonca. Ker sta imela vmes nekaj prostih dni, je Kouhei predlagal, da poizkusijo skupaj posneti nekaj skladb. Sensational se je strinjal in Matsunaga je najel studio, v katerem so v enem dnevu posneli dovolj materiala za cel album. To, da je Sensational delal v studiu in namesto slušalk za snemanje vokala uporabil kar pravi mikrofon, pa še ne pomeni, da se je bistveno oddaljil od svoje značilne lo-fi estetike. Za klavstrofobičen, zdistorziran vokal je pač poskrbel z različnimi efekti. Tudi njegova besedila ostajajo enaka, torej opisovanje »twisted« stila, ki ga fura, le da tokrat nekoliko več poudarka daje na klubsko sceno, ob tem pa se lahko le nasmehnemo, ko pomislimo na tiste, ki nikakor ne prebavljajo njegove glasbe. Njim Sensational odgovarja; »I rock like I rock, I need no crticism«. Kouhei je poskrbel, da podlage preskakujejo, ružijo, distorzirajo in piskajo ter pazil, da glasnost po pomoti le ne bi ostala na enaki ravni skozi ves komad, težki, trdi beati, ki ostajajo illbientsko zaprašeni, pa so očitno preveč pomemben sestavni del in jih je sproduciral kar Sensational sam. Album v celoto oblikujeta dva remiksa, ki so ju prispevali dvojec Autechre in Spectre. Izpostaviti velja predvsem prvega, za katerega sta Autechre v studiu skoraj gotovo prebila več časa, kot sta ga Sensational in Kouhei porabila za cel album. Kako so se brooklynčani našli z britancema, sicer ni znano, vendar pa je Autechrovec Booth velik ljubitelj oldschool hiphopa in je že večkrat izpostavil prav Sensationala. Morda pa je remix napoved morebitnega sodelovanja. Autechre, ki sta znana po svojem perfekcionizmu, bi namreč bila dobrodošla izbira in izdelek skoraj gotovo ne bi zapustil njunega studia, dokler ne bi bil vsak posamezen ton na pravem mestu.
Pustimo se presenetiti, do takrat pa uživajmo v aktualnem albumu 'Sensational meets Kouhei', ki je tudi pa zaslugi megazvezdnikov Autechre tega po krivici prepogosto zapostavljenega MC-ja približal ljubiteljem popularne avantgardne elektronike
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>