Sreda, 6. 9. 2006
bruc
* Pred šestimi leti, ko je Andre Williams prvič obiskal naše kraje, je s seboj pripeljal takrat še dokaj neuveljavljen bend “The Sadies”. Koncert v nabito polni dvoranici KUD-a France Prešeren je bil resnično nekaj posebnega. To je bil stoprocentni koncertni užitek z vsemi značilnimi presežki in presenečenji, ki ga verjetno nikoli ne bomo pozabili. Vendar ob tem velja opomniti, da je na tem koncertu v prvi vrsti blestel predvsem spremljevalni bend in ne toliko glavna zvezda večera. Ko se je „Williams“ čez par let ponovno vrnil v Ljubljano, še zdaleč ni tako prepričal, zato lahko sklepamo, da je imel na svojem prvem ljubljanskem koncertu s seboj odličen bend, ki ga bomo nocoj predstavili v Koncertu Radia Študent.
V zasedbi “The Sadies” igrajo: brata “Travis” in “Dallas Good” na kitarah, bobnar “Mike Belitsky” in basist “Sean Dean”. Bend se je po desetih letih delovanja razvil v prekaljeno glasbeno enoto in dvojni plošček „The Sadies: In Concert Vol. 1” to tudi dokazuje.
Do sedaj so se izkazali s petimi studijskimi albumi, številnimi sodelovanji z zasedbami in glasbeniki, kot so na primer “The Mekons”, “Waco Brothers”, gonilna vokalna sila zasedbe “New Phornographers”, “Neko Case”, kanadski prvaki “Blue Rodeo” in že omenjeni “Andre Williams”. V zadnjem času so se na skupnih odrih srečevali tudi z “Jonom Spencerjem” in njegovo “Heavy Trash” druščino, prav tako so se dobro ujeli z “The Deadly Snakes”, s člani “The Jayhawks” in še enimi kanadskimi “countryjaši” “The Good Brothers”, ki jo med drugim sestavljajo sorodniki bratov “Good”. Vsi navedeni so bili pripravljeni sodelovati pri snemanju obravnavanega koncertnega albuma.
Letošnjega februarja so “The Sadies” v rodnem Torontu organizirali dva zaporedna in razprodana koncerta. V dvorani “Lee’s Palace” so se zbrali številni zgoraj omenjeni prijatelji benda in skupaj so v dvojnem več kot štiriurnem programu zabeležili enaištirideset skladb, ki so letos avgusta izšle na dvojnem albumu pod okriljem prodorne založbe „Yep Roc Records“. Prav gotovo lahko glede na dolžino obeh koncertov pričakujemo še nadaljnje objave s tega prvovrstnega glasbenega dogodka.
Očitno ta kanadski bend resnično uživa na odru, saj so znani po izredno dolgih, ognjevitih in izčrpnih koncertih. Na prvem disku dvojnega albuma, ki ga bomo slišali nocoj, se v glavnem posvečajo svojim originalnim skladbam, s svojih studijskih albumov, na drugem disku pa je precej obdelav in se jim bomo posvetili ob drugi priložnosti. No, že v drugi polovici prvega ploščka se zasedbi pridruži tudi odlična vokalistka “Neko Case”, ki s svojimi spremljevalnimi vokali in doživetimi interpretacijami obogati sočnost zvočne podobe benda. Prav tako blestijo člani družine “Good”, s svojimi prstolomnimi “bluegrass” vložki. Slogovna pestrost benda je zares neverjetna. V svojo zvočno vizijo so uspeli vključiti raznolike vplive ameriške popularnoglasbene zgodovine, ki jo interpretirajo zelo suvereno in prepričljivo. Razvili so samosvoj glasbeni jezik, ki zajema tako njihovo neukročeno punk nabritost na eni strani in občutek za tradicionalne ameriške glasbene forme na drugi. Prehajanje od alternativnega “countryja”, preko “rock’a’billyja” in “bluegrassa” do “surfa”, ter “špageti westerna” je zelo tekoče in uglajeno. Skladbe so odigrane z neverjetnim občutkom za posamezne inštrumente in vokalizacijo. Poleg virtuoznega interpretativnega dela nas po drugi plati očara tudi njihova sposobnost za ustvarjanje enostavnih, a izjemno privlačnih skladb, z nabojem tako imenovane „americane“. Skladbe, kot je na primer „Higher Power“, že presegajo kontekst alternativnega “countryja” in nas predvsem zaradi vokalne interpretacije povedejo tudi v sfero “gospela”. Izredno raznoliki glasbeni slogi so torej združeni v trdno in prepričljivo celoto, ki navdušuje predvsem poslušalce brez predsodkov do tradicionalnejših ameriških popularnoglasbenih žanrov. Tisti, ki pričakujejo od „The Sadies“ zgolj neposredno garažno rockovsko izraznost in nimajo posluha za širše glasbene spektre, bodo verjetno nekoliko manj navdušeni, čeprav bi jih morala prepričati že zgolj izvajalska virtuoznost vseh sodelujočih.
Tako kot na že treh studijskih albumih “The Sadies”, se je zbrani ekipi glasbenikov ponovno pridružil prekaljeni maček “Steve Albini”, ki je nadziral snemalni proces in poskrbel za suvereno zvočno celoto. Posnetki, ki jih boste slišali nocoj, niso bili okičeni z dodatnimi nasnemavanji, saj so želeli sodelujoči ustvariti avtentični zapis dogodkov na koncertu. Kljub temu je kvaliteta zvoka tega albuma na zavidljivi ravni, kar dokazuje tako mojstrstvo sodelujočih glasbenikov kot tudi nesporne sposobnosti omenjenega “Stevea Albinija”. Opraviti imamo torej z enim od presežnih koncertnih albumov letošnjega leta ...
pripravil Bruc
Komentarji
komentiraj >>