V političnem peskovniku, v katerem se pravzaprav že vse od razpada nekdanje skupne države kot pes in mačka gledata Slovenija in Hrvaška, je še prejšnji teden iz perspektive prebivalcev obmejnega področja pri Hotizi ob Muri kazalo na izredne razmere. Po sili aktualnih političnih razmer v domovini in pacifistično ter s pozitivno energijo obdanega vrhovnega poveljnika slovenske vojske, predsednika države Janeza Drnovška, so sicer slovenski vojaki, tistih nekaj, kar jih je še v domovini in ne v najemniški službi NATO pakta po bolj ali manj oddaljenih svetovnih kriznih žariščih, ostali v vojašnicah. Da uradno o res izrednih razmerah pač ne moremo govoriti, pa so poskrbeli obritoglavemu ministru aktualne vlade Janeza Janše najbolj podrejeni pripadniki specialne enote Policijske uprave Murska Sobota. Hrvaški gradbeni delavci so namreč z obnovitvenimi deli na nasipu na levem bregu Mure, ozemlju, kjer je, kot to uradno zatrjuje hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar - Kitarović, meja sporna samo še za slovensko politično oblast, prenehali šele, ko je tja prispela truma do zob oboroženih slovenskih policijskih specialcev. Sledilo je kakopak burno politično dogajanje na tej in oni strani meje, za katerega pa je, tako kot že vseh teh 15 let od osamosvojitve naprej, značilno predvsem prodajanje megle, s katerim naj se prikrije dejansko politično mešetarjenje, ki pa še najbolj spominja na otroško igro »gremo krast zemljo«.
Na prvi pogled je bila sicer politična intervencija predsednikov vlad obeh držav, Slovenije in Hrvaške, povsem zgledna. Premier Janez Janša, v svojih opozicijskih časih tako zelo kritičen do reševanja obmejnih in drugih spornih vprašanj med državama, se je preprosto moral izkazati. In sobotno srečanje v Hotizi s premierskim kolegom, prav tako konzervativno-desno politično profiliranim mandatarjem HDZ Ivom Sanaderjem, in njuno skupno izjavo so vsaj v vladnih strankah nemudoma razglasili za prvovrstni zunanjepolitični dosežek.
Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške sta se namreč v skupni izjavi, po kateri so se policijski specialci vrnili za ograde policijske uprave Murska Sobota, hrvaški gradbeni delavci pa prenehali z deli na zemlji slovenskih lastnikov brez njihovega soglasja, dogovorila za skupno obnovo protipoplavnega nasipa na Muri pri Hotizi. Da pa se na prvi pogled ne ena ne druga stran ne bi počutila izigrane ali kakorkoli prikrajšane, pa bo nasip obnavljal s strani obeh vlad pooblaščen konzorcij slovenskega in hrvaškega podjetja, obe vlade pa si bosta na polovico razdelili tudi same stroške izvedbe projekta obnove. Ta skupna izjava, podpisana s strani premierjev Janeza Janše in Iva Sanaderja, pa naj ne bi prav v ničemer prejudicirala določitve mejne črte med državama. Potem ko je to izjavo slovenska vlada kar na dopisni seji ta ponedeljek tudi potrdila, pa se je že zazdelo, da je politično mešetarjenje s prekmursko zemljo zaenkrat končano.
Za spoznanje, da temu le ni tako, pa je že isti dan v Zagrebu poskrbela hrvaška zunanja ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar - Kitarović. Uradno hrvaško zunanjepolitično stališče je, da skupna izjava Sanaderja in Janše ter skupna obnova protipoplavnega nasipa na levem bregu Mure pri Hotizi res v ničemer ne prejudicira državne meje, to pa zato, ker je to ozemlje nesporno hrvaško. Medtem torej, ko je uradno stališče slovenske vlade, da meja ob Muri pri Hotizi še ni določena, hrvaška vlada vztraja, da so v skladu z brionsko deklaracijo in zaključkom Banditerjeve komisije meje katastrskih občin pri Hotizi tudi meje med državama. To je sicer nemudoma zanikal domači zunanji minister za vse čase in vse vlade Dimitrij Rupel in politično prav nič premeteno dodal, da bi bil v primeru, ko bi res veljale katastrske meje kot državne meje, zelo zadovoljen, saj bi bili v tem primeru istrski zaselki Mlini, Bužini in Škodelin ter z njimi Joško Joras in njegova domačija del slovenskega ozemlja.
Da pa slovenska zunanja politika, predvsem zunanji minister Dimitrij Rupel, - ki v katerikoli vladi že da je bil, ni bil sposoben zabeležiti kakega trajnejšega doprinosa k ureditvi odprtih medsosedskih vprašanj s Hrvaško -, in s tem tudi predsednik vlade Janez Janša, ki si ga je ne glede na to izvolil nastaviti za zunanjega ministra tudi v svoji prvi vladi, ni kos politični premetenosti hrvaških prodajalcev megle in mešetarjev z zemljo, pa priča dejstvo, da se vrag, kot običajno, skriva v podrobnostih. Uradno stališče hrvaške zunanje politike, da je katastrska meja ob Muri pri Hotizi hkrati tudi državna meja in da je s tem to ozemlje nesporno Hrvaško, namreč sloni na tem, da se na tem območju hrvaški in slovenski dokumenti o mejah katastrskih občin ujemajo.
To pa je že ključen premik, in pravzaprav zmaga za uradno hrvaško zunanjo politiko in tamkajšnje mešetarje z zemljo. Uradni Zagreb je pred uradno Ljubljano v prednosti s tem, da bi katastrske meje za državne določil samo tam, koder se ujemajo hrvaški in slovenski dokumenti o mejah katastrskih občin. In glede na to, da se hrvaški in slovenski dokumenti o mejah v Slovenski Istri pač ne ujemajo, za kar je sicer že pred leti poskrbela prav Hrvaška, je argumentacija domačega zunanjega ministra Rupla res prav naivna. Hrvaški mešetarji z zemljo pa so zaenkrat od slovenskih toliko bolj politično premeteni, saj postaja očitno, da uradni Zagreb uradni Ljubljani narekuje igro, v kateri se bo o nedoločeni meji med državama pripravljen pogovarjati samo tam, kjer se hrvaški in slovenski dokumenti ne ujemajo. S tem pa se popolnoma izniči tudi ključni dosežek skupne izjave Sanaderja in Janše, na katerega so stavili v Mladiki. Nedoločenost meje naj bi namreč potrjevalo, da bosta obnovo protipoplavnega nasipa ob Muri pri Hotizi skupaj popravljali in polovično financirali tako slovenska kot hrvaška stran. Slednja pa namreč že sedaj ta slovenski finančni in gradbeniški vložek razume zgolj kot donacijo.
Toda ker so v domovini tako rekoč pred vrati lokalne volitve, se v domačem političnem peskovniku volivkam in volivcem znana in tako povšečna igra kraje zemlje kot tudi prodajanja megle nadaljuje. Liberalna demokracija zahteva sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko o Hotizi, resno pa razmišlja tudi o interpelaciji zoper zunanjega ministra Rupla. V Slovenski narodni zvezi Slovenske ljudske stranke se pripravljajo na začetek zbiranja podpisov za referendum proti vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Socialni demokrati so za arbitražo. Slovenski nacionalisti bi na meji s Hrvaško ohranili odprte zgolj tri mednarodne prehode. V uradnem Zagrebu pa so ta čas, glede na zadnjo mešetarsko zmago pri Hotizi in glede na to, da slovenski ribiči v drugi polovici Piranskega zaliva sploh ne lovijo več, lahko povsem upravičeno zadovoljni.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z medsoseskim prodajanjem megle in igro kraje zemlje Hrvaške in Slovenije v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>