Današnje skopo sporočilo za javnost iz urada predsednika republike, s katerim predsednik republike umika - ni še čisto jasno - ali vlogo ali zahtevek za dodatna proračunska sredstva za delovanje svojega urada, potrjuje, da je predsednik Janez Drnovšek ob vsej duhovnosti in pozitivni energiji, s katerima se je v zadnjem času obdal, po umiku nekdanjega predsednika republike Milana Kučana iz aktivne politike, hkrati tudi eden od najbolj premetenih, zvitih in izkušenih akterjev na domačem političnem prizorišču. Ter še da mu v tej politični premetenosti očitno tudi sam predsednik vlade Janez Janša, njegova ministrska falanga ter njihovi politični svetovalci, ki prav danes v okviru rednih obiskov slovenskih regij pohajkujejo po osrednji Sloveniji, pač še kar nekaj časa ne bodo kos.
Na spletnih straneh predsednikovega urada lahko tako od danes naprej preberemo naslednje uradno sporočilo za javnost. Navajam. »Zaradi nekonstruktivnega in večkrat celo žaljivega odnosa Vlade do institucije predsednika države, se je predsednik dr. Janez Drnovšek odločil, da umakne zahtevek za dodatna proračunska sredstva. Predsednik republike je svoje predvidene mednarodne obveznosti do konca letošnjega leta prestavil na poznejši čas. Zmanjšal bo tudi nekatere druge aktivnosti, tako da bi Urad predsednika republike lahko deloval v okviru do sedaj razpoložljivih sredstev.« Konec navedka.
S tem se je dokončno kot hiša iz kart sesul pravzaprav prozoren poskus Janševih političnih strategov, kako disciplinirati samosvojega in preveč samoiniciativnega predsednika države, mu relativizirati duhovno in nematerialno podobo, s katero se kot vodja Gibanja za pravičnost in razvoj obdaja, ter mu pravzaprav nekoliko pristriči zunanje in notranje politične peruti. Javno merjenje političnih moči med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom, ki smo mu priča že vse od prvega predloga za povišanje razpoložljivih sredstev za delovanje urada predsednika Republike Slovenije iz 8. junija letos, pa naj bi, tako so vsaj neuspešno načrtovali vladni politični svetovalci, poskrbelo še za prihodnje zgolj protokolarno razumevanje in umevanje vloge institucije predsednika države.
Še pet dni nazaj se je sicer zdelo, da je bila strategija Janševih svetovalcev dobro zastavljena, saj so iz Urada predsednika države na Vlado naslovili pričakovanje, da bo ta o predlogu za odobritev dodatnih sredstev iz splošne proračunske rezervacije za delovanje predsednika in njegovega urada čimprej odločila. Da je bilo to pričakovanje povsem na mestu, sicer povesta podatka, da je nenazadnje Vlada samo letos iz proračunskih rezerv dodatna sredstva namenila že 15 proračunskim uporabnikom, samo v obdobju med 15. in 30. julijem pa dodatnih 860 milijonov slovenskih tolarjev Ministrstvu za javno upravo, dodatnih 275 milijonov ministrstvu za pravosodje, dodatnih 117,4 milijonov ministrstvu za zunanje zadeve in dodatnih 28 milijonov Uradu vlade za informiranje.
Res sicer je, da gre v navedenih primerih odobrenih dodatnih sredstev iz proračunskih rezerv za direktno predsedniku vlade podrejene proračunske porabnike. Hkrati pa je tako povsem resnična tudi ugotovitev predsednikovega urada, da glede na širokogrudno prakso dodeljevanja dodatnih sredstev, ki jo v tem predvolilnem letu prakticira vlada Janeza Janše, taisto vlogo predsednikovega urada res ni mogoče šteti za nikakršno posebnost v okviru poslovanja proračunskih uporabnikov. O posebnosti oziroma izjemnosti, do katere je pripeljalo to politično merjenje moči med aktualnima predsednikoma vlade in države, lahko tako govorimo šele, če upoštevamo, da so bila v prejšnjem mandatu prejšnjega predsednika republike sredstva iz splošne proračunske rezervacije brez predhodnih dogovarjanj med predsednikom vlade in predsednikom države odobrena kar trikrat. In da tovrstne prve odobritve dodatnih sredstev v predsedniškem mandatu Janeza Drnovška ne bo, ker se je ta danes javno objavljeno odločil, da tak svoj zahtevek umakne in s tem predsedniku vlade Janezu Janši dokončno iz rok pravzaprav pa iz ust ukrade ta neuspešno načrtovani politični šou.
Da ob očitno neusklajenih zunanjepolitičnih iniciativah, kot sta bili denimo Drnovškovi pobudi za Kosovo in Darfur, nad katerimi je javno jadikoval tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, ki te dni namesto Drnovška sveti na 61. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, vse ne štima tudi v samih medsebojnih odnosih med Uradom predsednika države in vlado, je postalo jasno že ob na ministrstvo za finance naslovljenemu prvemu predlogu za povišanje razpoložljivih sredstev v skupnem znesku 180 milijonov tolarjev. Ministrstvo za finance je namreč predsednikovemu uradu zgolj skopo predlagalo, da preveri vse svoje notranje rezerve, kar so v Uradu tudi storili in 28. avgusta zaprosili za manj kot polovico prvotno zahtevanih sredstev, 85 milijonov. Od takrat naprej pa se je ministrstvo za finance zavilo v molk in na dopise predsednikovega urada ni več odgovarjalo.
Dobrohotna vlada Janeza Janše naj bi bila sicer o dodatnih sredstvih za urad predsednika države sicer pripravljena razmisliti, toda šele potem, ko se bi oba predsednika dogovorila o rešitvi nastale situacije. S tem pa so se že začrtali prvi obrisi prozornega političnega šoua, ki so ga nameravali pred očmi domače predsedniku države naklonjene javnosti odigrati vladni strategi. Domači patriarhalni družbi, pravzaprav pa kmetiji od države je namreč še vedno blizu ljudsko stališče, da je lahko na gruntu samo en gospodar. In to je pač tisti, ki ima roko nad domačijskimi financami.
Poraz strategije političnih svetovalcev Janeza Janše in s tem tudi predsednika vlade osebno je tako v tem, da se od njih očitno premetenejši predsednik države Janez Drnovšek na ta tanek politični led pač ni pustil speljati. Pač pa da se bo po umiku vloge za dodatna sredstva za delovanje urada predsednika republike njegova aureola duhovno in nematerialno osveščenega voditelja med domačim ljudstvom še bolj utrdila. In prav zaradi tega in pa še zaradi nekaterih drugih populistično všečnih potez, kot je načrtovani obisk španskega kralja z osebnim avtomobilom, bo Janez Janša slej ko prej moral popustiti in pošteno priznati, da mu je Janez Drnovšek pred nosom ukradel ta s strani njegovih političnih svetovalcev tako slabo premišljeni in slabo načrtovani politični šou, v katerem si vladi institucije predsednika države pač še ni uspelo podrediti.
Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem z odmevno vmesno zmago predsednika države proti predsedniku vlade v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>