NAPOVEDNIK
Smeti so že dolgo črn madež moderne človeške dobe. Po zadnjih ugotovitvah človeštvo pridela na leto toliko smeti kot žita in železa skupaj. To pomeni tri milijarde ton smrdečega kupa. Mesta pridelajo 1,2 milijarde ton odpadkov, medtem ko industrija pridela 150 milijonov ton za človekovo zdravje škodljivih odpadkov. Seveda največ odpadkov producirajo najrazvitejše države, tako da Evropska unija in Združene države pridelajo 200 milijard ton smeti, sledi pa jim Kitajska s 170 milijard ton na leto. Povprečen Američan – in kdo tam ni povprečen – pridela na leto 700 kilogramov odpadkov, medtem ko jih indijec pridela zgolj 150 na leto. Ni čudno, da so Američani najbolj zavaljeni ljudje na svetu.
Sedaj pa povejmo LSD-jevsko stripovsko smetarsko apokalipso Roberta Crumba: do atomskega spopada med Sovjetsko zvezo in Ameriko nikoli ni prišlo. Zgodilo pa se je nekaj veliko hujšega. Čez milijon let je bila cela Zemlja pod smetmi. Samo ena stvar pa je ostala ista – to so bili pohlepni moški! Nategnili so enastavno vse, kar jim je prišlo pod noge. Tako je nekega dne nekdo nategnil kup smeti in zgodil se je čudež: kup smeti je oživel v podobi zavaljene matere Pyle. In ker so ljudje zasuti v smeteh rabili nekaj za častiti, so začeli religiozno oboževati matero Pyle. Če se je kdo samo po nesreči dotaknil smeti, ki so simbolizirale matero Pyle, oziroma jih brcnil, je že bil ubit. Človeštvo je našlo svoj smisel. Potem pa se je zgodil nov čudež. Vse smeti so izginile z Zemlje in človek, ki je prej častil smeti, sedaj ni imel ničesar več kar bi lahko častil in je neslavno propadel.
OFF PROGRAM
Izvršni direktor Svetovnega programa za hrano James Morris je pred ameriškim senatnim odborom povedal, da vsak dan zaradi lakote umre 18.000 otrok. Morris je še poudaril, da ljudje v Združenih državah Amerike in v Evropski uniji zaradi materialnega izobilja težko razumejo, da lahko človek umre od lakote. Prav tako je opozoril, da se zahodni tisk z lakoto in njenimi posledicami skoraj da ne ukvarja, tako da so lačni otroci iz Gvatemale, Bangladeša in Zambije daleč od oči ameriške javnosti. Več o dogajanju v Združenih državah Amerike, ter o ravnanjih ameriške administracije, ki je tako nepomembne stvari kot je lakota v tretjem svetu ne zanimajo, pa nam bo povedala redna poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////////////////////////
Zambijci se bodo po letu 1991 prvič podali na volišča, kjer bodo volili predsednika, parlament in lokalne oblasti. Med petimi kandidati za predsednika je glavni favorit sedanji predsednik in vodja stranke Gibanje za večstrankarsko demokracijo Levy Mwanawas. Volilna komisija je sicer zagotovila, da bodo volitve pravične, a je že prišlo do incidenta, ko je včeraj policija aretirala predsednika volilne komisije Dana Kalaleja, ko je slednji prišel po volilne lističe, ki so bili poslani iz Južnoafriške republike. Kalaleja so izpustili, ko je kontaktiral načelnika zambijske policije Efraima Mateya, uradnega vzroka aretacije pa za enkrat še niso izdali. Povejmo, da v Zambiji, ki ima 11,5 milijona prebivalcev, kar 70 odstotkov ljudi živi z manj kot enim dolarjem na dan.
Po vojaškem udaru na Tajskem, je prvi osnutek prehodne ustave pokazal, da se pučiti ne nameravajo popolnoma odreči oblasti. Ustava namreč daje vojski pristojnost, da odstavi premiera in člane začasne vlade, v kolikor vojaški voditelji s premierom in vlado ne bodo zadovolnji. Tudi novega premiera bo izbrala vojska, a njegovega imena še niso izdali. So pa povedali, da bo nov vodja vlade ‘v vojaški uniformi’. Četrtega oktobra naj bi vojska predala oblast civilni družbi, medtem ko naj bi bile splošne volitve izpeljane oktobra naslednje leto.
Izraelska vojska je imenovala novega povelnjika Gadija Eizenkota za severno fronto, kamor spada tudi meja z Libanonom. Prejšnji poveljnik Udi Adam je prišel v konflikt z Izraelsko vlado med nedavno ofenzivo na Libanon. Vlada v Tel Avivu sicer ni sporočila, kakšna so bila ta nesoglasja z Adamom, vsekakor pa si želijo imeti generala, ki ne bo imel moralnih ugovorov proti izraelskim vojaškim načrtom.
Ljudstvo na Hrvaškem je iz dneva v dan bolj proti vstopu v Evropsko unijo in NATO. Tako vstop v unijo podpira 48 odstotkov Hrvatov, 46 odstotkov pa mu nasprotuje, medtem ko se je za vstop v NATO izreklo samo 37 odstotkov anketirancev. Večina tistih, ki vstopu v Evropsko unijo nasprotujejo, pravi, da lahko Hrvaška izvede potrebne reforme tudi brez Evropske unije. Zadnji udarec, ki ga je Evropska unija zadala Hrvaški, so zagotovo besede predsednika Evropske komisije Mahuela Hoseja Barrosa, ki je dejal, da unija po sprejemu Romunije in Bolgarije leta 2007 nekaj časa ne bo sprejemala novink. Vsekakor pa bi zavrnitev vstopa v unijo redefinirala odnos hrvaške politike do sodišča v Haagu.
Andraž Šulc, eden izmed ustanoviteljev Alternativnega kulturnega kluba Izbruh in član stranke Akacije – ki jo vodi Marko Brecelj - je podal kandidaturo za župana v Kranju. Več o namenu kandidature nam bo povedal Šulc.
//////////////////////////////////////////////////////////
Kaj pa bi Šulc naredil s policijo?
//////////////////////////////////////////////////////////
Liberalna demokracija Slovenije je ta teden vložila interpelacijo zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Na ministrstvu za kulturo so sporočili, da bodo preučili vsebino interpelacije. Še preden pa bodo preučili vsebino, so pa že vnaprej povedali, da bodo na očitke ‘argumentirano odgovorili in jih bodo zavrnili kot brezpredmetne’. Več o interpelaciji in odzivu ministrstva za kulturo nam bo povedala poslanka Liberalne demokracije Majda Širca.
//////////////////////////////////////////////////////////
Liberalna demokracija prav tako zahteva odstavitev predsednika programskega sveta Radiotelevizije Slovenije Staneta Grando, ker Granda sodeluje na lokalnih volitvah z Zborom za Ljubljano, ki podpira kandidata Franceta Arharja. Preden je vlada v parlamentu Grando imenovala, je bilo veliko govora s strani vlade, da mora biti nov predsednik sveta predstavnik civilne družbe, kar Granda očitno ni. Granda je ta teden povedal, da njegov odstop lahko zahtevajo samo tisti, ki so ga na mesto predsednika imenovali, medtem ko drugi nimajo pravice zahtevati njegovega odstopa. Granda pozablja, da ga je uradno na mesto predsednika imenoval državni zbor, katerega članica je tudi Liberalna demokracija. Kaj pa si o vlogi Grande misli Majda Širca.
//////////////////////////////////////////////////////////
OFF je pripravil Urh.
Komentarji
komentiraj >>