Četrtek, 5. 10. 2006
polonap
* V zgodnjih osemdesetih letih je newjerseyjski Hoboken postal pomembno vozlišče aktualnih novorockovskih glasbenih tokov v Združenih državah. V tamkajšnjem klubu Maxwell's so redno nastopali REM in THE FEELIES, spisek gostujočih zasedb pa je obsegal takorekoč vsa pomembnješa imena ameriške neodvisne produkcije tistega časa – vključno s HUSKER DU, MEAT PUPPETS ali SONIC YOUTH. V omenjeno dogajanje so bili vpeti tudi lokalci iz Hobokna YO LA TENGO – zasedba, ki dobrih dvajset let pozneje sodi med redke preživele skupine iz tistega časa z razmeroma konstantnim outputom in ravno dovolj samosvojosti, da je ni mogoče strpati v nobenega od žanrskih predalčkov, in hkrati skupina, ki z različnimi dobrodelnimi akcijami še naprej vzdržuje vezi z lokalno skupnostjo.
Za tiste, ki se z YO LA TENGO morda srečujete prvič, naj omenimo, da bližnjico do njihovih najboljših in redkih posnetkov minulih dveh desetletij predstavljata Matadorjevi kompilaciji iz lanskega leta Prisoners of Love: A Smattering of Scintillating Senescent Songs: 1985-2003 in A Smattering Outtakes and Rarities 1986-2003. Sicer pa tudi pričujoča plošča ni slab vstop v njihovo diskografijo, ki jo zakonca IRA KAPLAN in GEORGIA HUBLEY ter dolgoletni basist JAMES McNEW letos razširjajo kar s tremi albumi: najprej so pri lastni založbi Egon postregli z zabavno kompilacijo glasbenih želja, ki so jih v minulih letih izpolnjevali na dobrodelnih maratonih za radijsko postajo WFMU Yo La Tengo Is Murdering The Classics; decembra bo izšla še kompilacija raritet Deez Nuts. V Tolpi pa obdelujemo njihovo novo redno studijsko ploščo I Am Not Afraid of You and I Will Beat Your Ass, ki so jo YO LA TENGO septembra objavili za matično založbo Matador.
Rekli smo, da album ni slab vstop v diskografijo skupine. Razlog za to je v njegovi žanrski heterogenosti, ki YO LA TENGO kaže v njihovih različnih podobah. Posledično menjavanje občutij med posameznimi komadi je karakteristika, po kateri se plošča tudi loči od njihovih zadnjih izdelkov, precej bolj uniformno narejenih, atmosferičnih Summer Sun izpred treh let in And Then Nothing Turned Itself Inside-Out iz leta 2000.
Med uvodno desetminutno KAPLANOVO kitarsko epopejo Pass the Hatchet in zaključno, desetmintno post-rockovsko Yo La Tango, se na albumu nahaja še trinajst komadov, ki jih večinoma odpoje KAPLAN. Z izjemo nekoliko daljšega instrumentala Daphnia gre za krajše pop pesmi, ki se gibljejo med psihedelijo šestdesetih let (Sometimes I Don't Get You, I Should've Known Better), naspidiranim garažnim rockom (Watch out for me Ronnie), baladami, podprtimi z godali (I Feel Like Going Home, Black Flowers) in komadi, podloženimi s funky klaviaturami (Mr. Tough) ali hrupnejšimi kitarskimi vložki. Raznovrstnost materiala, ki ni posledica zavestne odločitve, temveč prej širokega glasbenega horizonta skupine, vzdržuje napetost in pri poslušalcu zbuja radovednost, v kakšne vode ga bo skupina popeljala z vsakim naslednjim komadom. Hkrati pa pesmi prehajajo ena v drugo dovolj naravno oziroma organsko, če hočete, da preskoki niso moteči. Heterogenost materiala poleg tega podpirajo tudi aranžmaji, saj je skupina ob osnovnem instrumentariju kitare, basa in bobnov v posameznih komadih opazno vlogo namenila še klaviaturam (klavirju, sintom in orglam), ki sta jih odigrala IRA in GEORGIA, godalom, ki sta jih prispevala violinist DAVID MANSFIELD in čelist GARO YELLIN, ter skorajda žurerskim jazzy pihalom trobentača STEVENA HERMANA, saksofonista JIMA HOKA ter evfonista in pozavnista BILLA HUBERJA. Kakor kaže, pa je tudi dolgoletno sodelovanje z nashvillskim producentom ROGERJEM MOUTENOTOM očitno dovolj utečeno, da so rezultati tokratnega pettedenskega snemanja v zadovoljstvo vseh vpletenih – tudi poslušalcev.
Ob vseh ostalih aktivnostih YO LA TENGO (morda najbolj opazno na področju filmske glasbe) sta snemanje in koncertiranje za trojko očitno še vedno dovolj zabavni in ustvarjalni aktivnosti, da se jih še lep čas ne bomo naveličali. Album I'm Not Afraid of You and I Will Beat Your Ass pa se uvršča med njihove najbolj uspešne izdelke.
pripravila Polona Poberžnik
Komentarji
komentiraj >>