Žolta kronika danes začenja spodbudno. Slovenski minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je že drugič po katastrofalnih poplavah obiskal Bolnico Franjo. V predvolilnem času minister očitno teži k preobrazbi, saj se je sumljivo – vnovič – podal na rdečo pot. >>

Žolta kronika naj vas danes zjutraj najprej posvari. Po državi znova razsaja čipkarski virus z epicentrom v Idriji na 27. festivalu idrijske čipke, ki bo potekal od 22. do 24. junija. Njegovi simptomi so prisotni vsepovsodi, na primer tudi v Ljubljani, kjer se festival oglašuje s plakatom, na katerem kraljujejo neestetski čevlji z idrijsko čipko. Žolta kronika poziva ministrstvo za zdravje, da čim prej uvede kurativne ukrepe za urbano prebivalstvo Slovenije, ker za preventivo je že prepozno. >>

Žolta kronika danes začenja s protestom. Protestiramo nad nadstandardnim zapravljanjem za na novoustanovljeni Oddelek za podporo mestnemu športu na MOL-u. Ta se je »odcepil« od Oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport. Žolta kronika se sprašuje ali ne bodo že tako ali tako vrgli preveč denarja v izgradnjo novega štadiona, da ga morajo metati še v nov birokratski, povsem nebodigatreba oddelek. >>

Žolta kronika je iz etno-nacionalnih krogov izvedela, da se Kuharska zveza Slovenije že zanima za novega direktorja Filmskega sklada RS, ki je magistriral iz Vpliva religije na etiko družinskega podjetja ter sodeloval pri raziskavi Proučitev možnosti pospeševanja družinskih podjetij na Kozjanskem, ker si obetajo veliko receptov za uspeh iz prve roke. >>

Žolta kronika začenja današnje jutro v nacionalnem duhu s krajnsko čebelo. Tako kot je malo Slovencev tako malo bo očitno kmalu tudi čebel slovenskega porekla – to je čebel z domovinsko pravico v Sloveniji. Svoj piskr k problemu čebel je za svojo popularizacijo takoj pristavila stranka Zares, s piar strategijo lansiranja peticije v podporo čebelam in ekološkemu kmetovanju. Če ne bo čebel, nam še vedno ostanejo krajnske klobase! >>

Žolta kronika prihaja med vas po dopustu še bolj utrujena, kot je bila pred njim. Vzrok za tako stanje je povzročila ilustrirana izčrpna fotoreportaža v publikaciji Ljubljana, kjer na dolgo in široko na dveh straneh popisujejo, kje se je od 14. februarja do 12. aprila od Poncija do Pilata promoviral g. Zoki. Otvarjal, polagal temeljne kamne in bil navzoč ter spregovoril je na nebroju dogodkov po svojem mestu. >>

Žolta kronika danes čuti Slovenijo in to po anglešk. Vladni PR nas posiljuje, da razmišljamo globalno v angleščini. Vlada namreč želi komunicirati s Slovenci z logotipom I FEEL SLOVENIA in ne s ČUTIM SLOVENIJO. Gre za kampanjo identifikacije in sprejemanja novega komercialnega znaka za Slovenijo. Noro, torej crazy. >>

Žolta kronika vas danes prebuja z antikapitalizmom. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij se je odločila, da zažene akcijo »Kupujmo slovensko!« oziroma »Made in Slovenia«, s katero želi podpreti kupovanje slovenskih živilskih izdelkov. Kolikor se Žolta kronika na načelni ravni pridružuje osrednjemu smislu akcije, pa kritično ocenjuje, da je strategija povsem kapitalistično zgrešena. >>

Žolta kronika se ne more prečuditi samoljubju župana, g. Zokita, ki se je dal fotografirati kot šofer avtobusa in se povzpel na naslovnico – vloga mu sede odlično. Žolta kronika mu predlaga, da zamenja službo. Obisk primestnih avtobusov se bo s tako atrakcijo gotovo povečal, branža PPP pa se bo rešila stečaja. >>

Žolta kronika se danes začenja zaprto. Solidarna in ogorčena je nad zaprtjem Kinodvora, ki naj bi sicer bil v takem stanju le začasno. Žolta kronika se spotika v besedo začasno, saj s svojimi delikatnimi detektorji zaznava, da bo narava zaprtja zaradi odnosa slovenske družbe do umetnosti permanenta. Pozivamo Ministrstvo za kulturo RS in Mestno občino Ljubljana, da že enkrat stopijo v bran sodobni umetnosti in pravicam državljanom, da gledajo filme na nivoju ter da čim prej ovržejo napoved Žolte kronike. >>

Žolta kronika danes začenja pri denarju, kjer se že od nekdaj vse začne in konča. V poštnem predalu Žolte kronike kulturna pragmatika se je znašel letak »Podarimo vam 10.000 eur (klicaj)! In sicer v žnj razrednem dizajnu, kjer moški na letaku iz hlač vleče prazen žep. Žolta kronika je naredila kontekstualno in vizualno analizo letaka. >>

Žolta kronika je ogorčena nad doktor profesorjem Jankotom Prunkom iz vasi južno od Zidanega Mosta in njegovimi nacionalističnimi šovinističnimi izpadi, v katerih študente FDV-ja ocenjuje z neverodostojnimi pridevniki à la»nekega južnega izvora«. Prunku je že bilo poslano odprto pismo, v katerem se ga sprašuje – citiramo – »po katerem standardiziranem merilu in metodi je mogoče presojati lepoto posameznika/posameznice ter kako je le-ta bistveno povezana z njegovo/njeno nacionalno/narodno pripadnostjo?«. >>

Žolta kronika ne more mimo 8. marca, težko priborjenega dneva, ki ga ženskam paca Helena Blagne. V svoji novici e-Delo poudarja, da je Blagne, pospremljena s simfoničnim orkestrom napolnila halo Tivoli. Žolti kroniki se to ne zdi prestižen ali hvale vreden podatek, kombinacija hale in simfoničnega orkestra pa je kot da bi osedlali kravo. >>

Žolta kronika se vrača med vas z dopusta, ki ga je preživela v deželah tretjega sveta. Po vrniti na rodno grudo je naravnost osupla nad paralelami, ki jih uzira po domovini z razširjenimi očali, ki so posledica študijskega dopusta. >>

Žolta kronika je komaj ubežala kapitalističnim strelicam valentinovega. S posebnimi taktikami se je umikala pred jumbo plakati in ostalim propagandnim materialom SNG Opere in baleta Ljubljana, kjer sta se združila visoka umetnost in perfiden kapitalistični duh. Za vabilo na balet Rome in Julija so si piarovci sposodili valentinovo in publiko na predstavo vabili s trivialnim geslom »zgodba o ljubezni« in z gromozanskim ilustriranim srcem, ki je situacijo plastično ponazoril. Žolto kroniko še danes skominajo zobje od overdouza cukra, s katerim so nam želeli v betonske kalupe zabetonirati srce. >>

Žolta kronika je bila prejšnji teden na trnih zaradi pričakovanja proslave ob kulturnem prazniku, a žal, ni vrag, je od vsega skupaj fasala le trn v peto. Boooli! Prešernova proslava se je odvijala v veliki dvorani SNG Maribor, ki se je izkazala za preveliko in precej prazno. Na prireditvi s pomenljivim »prešernovskim« naslovom Kam?, ki jo je zasnoval glasbenik in kompozitor Drago Ivanuša z glasbeniki različnih provinienc, je na primer Janez Janša - politik, plesal solo – Uršike zale ni bilo. Po dunajsk' bi rekli, da je bila prireditev brez »šlifa«, po srbsk' pa »tek onako«. Žolto kroniko pa je še prav posebno zbodlo dejstvo, da je bila med nagrajenci le ena ženska. >>

Žolta kronika je že vsa na trnih zaradi pričakovanja proslave proslav, tj. D-proslave na predvečer kulturnega praznika. Proslavo so v skladu s statusom sodobnega arta, ki ga le-ta zaseda v državi, dislocirali v štajersko prestolnico Maribor, ki bo kmalu postala evropska kulturna prestolnica. Žolta kronika ugotavlja, da gre za preludij v kulturno-umetniško predsedovanje. Naj se Mariborčani navadijo na povišano koncentracijo arta v mestu. Žolta kronika v tej potezi razbira ideologijo državnega aparata: drugorazredne vrednote naj pač gostujejo na obrobnih lokacijah. >>

Če ste željni zabave in živahnosti v krogu svoje družine, vas Žolta kronika vabi, da se približate podnu – to je atmosferi, ki nas dnevno obdaja. To vam bo uspelo v Postojnski jami ob uživanju v umetniškem cirkusu in to točno 8. februarja, na sam dan praznika slovenske kulture. KD Življenje, d.d. je poskrbela, da se Prešeren obrača v grobu. Žolta kronika pa je navdušena, da si je ta tako imenovani umetniški cirkus geografsko rečeno izbral primerno globinsko lokacijo – to je jamo, kamor po prepričanju Žolte kronike tudi sodi. Obenem pa zaznavamo tudi hud napredek, saj smo od uprizarjanja Freuda v Postojnski jami le prišli do slovenskega življa vredne zabave. Res atraktivno kulturno! >>

Za začetek Žolta kronika sporoča, da nam megla do podna jemlje nasmeh z ustnic. Proti bradi nam jih ukrivi novica o knjigi o otroštvu g. Zokita, od pocukranosti pa nam vleče usta skupaj njen naslov: Dom v srcu. Leta odraščanja Zorana Jankoviča. Po ne preveč srečnem otroštvu želimo, da bi se g. Zokitu življenjepis le dopolnil kot zgodba o uspehu s srečnim koncem. >>

Žolta kronika je ob rednem tedenskem patruljiranju naletela na novo disciplino na cestah v središču Ljubljane; in sicer Ljubljana živi ponovno kot v času okupacije. Takrat je bil teritorij bistveno večji in obdan z bodečo žico, danes pa smo priča podmnožici te manifestacije. Obdajajo nas bolj na tesno postavljene ograje, ki skrbijo za varnost politikov evropskega formata. In to v samem epicentru Ljubljane, ki ga je g. Zoki razglasil za peš cono. >>

Žolta kronika vas obvešča, da je časopis Dnevnik poskrbel za okinčanje slovenskega jezika v serialki petnajstih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika z več kot 107.000 gesli. Da bo slovenščina lahko vstopila v estetsko paradigmo oznanja tudi ekološki slogan »Ohranimo lep slovenski jezik«. Žolta kronika dodaja: »in čisto naravo«. Letak določa 15 knjig kot obvezno opremo vsake domače knjižnice ali pisarne. Žolto kroniko zanima ali gre to pripisati lansiranju trenda intelektualnega dizajna, lansiranju trenda ruralnega dizajna, kjer lahko s knjigicami podstavite fikus, ali lansiranju trenda konceptualnega dizajna, po katerem lahko s slovarskim delom podšprajcate dotrajana vrata, ki so padla s tečajev. In ker je v mednarodnih vodah v porastu pragmatično jezikoslovje, je lahko 15-delni SSKJ koristen pripomoček pri reševanju križank in besednih iger. Če ne verjamete, da je Žolta kronika avtohtono slovenska oddaja, preverite v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. >>

Kronisti Žolte kronike zaključujemo letošnje leto na okopih politične bede in državnemu nesmislu za reprezentacijo. Država je poskrbela, da bomo naštudirano vstopili v schengensko območje. Rajši ne vemo, koliko denarja je Ministrstvo za notranje zadeve RS zmetalo v nabiralnike slovenskih ognjišč z dvanajst strani obsegajočim izročkom in priložnostno znamko. Na prvi strani nas modro nagovori minister Mate, ki duhoviči o tem, kako ne bomo več slišali tistega znanega stavka: »Dokumente prosim!« Žolta kronika pa vam polaga na srce, da nikarte doma pozabiti osebne izkaznice, kadar si greste rit namočit v plavo morje ali k Avstrijcem po alvorada kavo. Slovenija je bogatejša za 59 novih, schengenskih mejnih prehodov. Južna meja je torej zelo dobro zavarovana, od ovinka do ovinka imamo nastlane cariniške ute. Kljub sproščanju mej, naj opozorimo, da je prehajanje le-teh možno le na mejnih prehodih. Za vse ostale taborniške poti so predvidene kazni. >>

Žolta kronika tokrat začenja začudeno. Ob redni tedenski analizi medijskega prostora smo namreč ugotovili, da novinarji šele sedaj zaznavajo, da smo na dnu ali podnu, medtem ko je Žolta kronika to postulirala že 19. septembra. Po dnu smo se takrat sprehajali z umetnostjo, medtem ko je slovenska politika to dosegla z retardiranim zamikom, ki se kaže kot zapoznela agenda relevantnega. O čemer vas bo Žolta kronika seznanila v naslednjih novicah. >>

Žolta kronika je tokrat razpoložena finančno – posebno po zaslugi izjav dr. Andreja Bajuka, ki se je v nedeljo na nacionalki znebil proste povedi, ki predstavlja esenco njegovega znanja o ekonomiji. Gotovo vas bo globoko presunilo, da razlog slovenske inflacije leži na domačem vrtu. Bajuk namreč pravi, da je junija mlada solata na tržnici s previsoko ceno sprožila plaz inflacije. Do takrat vlada in UMAR inflacije sploh nista opazila. Žolta kronika svetuje finančnemu ministru, da se naroči pri specialistu za očesne bolezni, lahko pa mu ponudimo demonstracijo naših praznih denarnic.
>>

Kakorkoli že se naša belo-črna ablast trudi, da bi spodkopala vrednost partizanov in meliorizirala partizanstvo, se tokrat celo izza meje oglaša sicer projugoslovansko nastrojeni Peter Handke, ki obljublja in napoveduje težko partizansko agitpropovko. Žolta kronika je ponosna na slovenske medije, ki so sposobni interne drame nacije ponesti širom po evropski družini – tako dober glas seže v deveto vas.

>>

Za nami so sobotne delavske demonstracije in ponedeljkov naht šiht delavcev zaposlenih v državnem zboru, kjer se je Janez Janša izkazal kot zdraharsko derište, ki po učbeniški črki ustreza profilu patološkega narcisa, ki je pripravljen za svojo lepo in močno podobo v ogledalu postavit državo na kocko. Žolta kronika si obeta, da bo špegu kmalu počil. >>

Mogoče se vam zdi, da ta teden najbolj odmevajo rezultati minulih volitev, a Žolta kronika je prepričana, da vsi s količkaj solidarnega in socialnega duha na prvo mesto postavljamo sobotne delavske demonstracije. Zatorej Žolta kronika poziva vse poslušalke in poslušalce, da se srečamo točno ob 12. uri na Kongresnem trgu in se upremo socialno nesenzibilni, arogantni, vasezagledani in hohštaplerski politiki vlade. >>

Država Slovenija sicer tone proti dnu in tudi Žolta kronika tokrat začenja z novico »unter dem Hund« – po naše – pod psom. V kioskih se že dičijo šund revije, ki »kreirajo« poročno obleko za Urško od Janeza. Ne vemo, čemu bodo dali prednost, dekolteju, domačijskosti, materinstvu ali sterilni nedolžnosti.
>>

Ko začne jeseni odpadati listje, se v Mariboru vsako leto zgodi ekstrakt mrtvila – Borštnikovo srečanje. Na rednem letnem zasedanju varuhov slovenske besede je bila Žolta kronika priča teoretski potrditvi profesorja Lukana o esenci preimenovanja (treh) umetnikov Janšatov. Zavestno in dobesedno kopiranje – prej ko da bi odprlo kaj novega – priča o preimenovanju, katerega osrednji namen ni politična gesta, temveč samopromocija. Žolta kronika manever posega v zasebnost ocenjuje za manj talentiran. Absolutno ga ne moremo primerjati s prozorno strategijo SDS in Urške Bačovnik, ki je končno odprla usta na da/ne anketno vprašanje o njeni prihodnosti kot glavni kandidatki za spremljevalko Janeza Janše number 01. Nedolžno, zaljubljeno je obljubila poroko. Seveda, po slovensk: Slovenijo bo rešila ženska, cankarjanska mati, ki bo verjetno to tudi kmalu postala.
>>

Ob dnevnem patruljiranju po Ljubljani Žolta kronika vsak dan naleti na lačne in koščka kruha potrebne ljudi in ne uzre, kot pravi premier Janez Janša, štruc kruha, ki gledajo iz smetnjakov. Mogoče take prizore premier videva na dvorišču svojega eminentnega bloka, verjetno pa je že dolgo tega, ko si je odtrgal čas za obisk samopostrežne. Žolta kronika je presenečena, da visoki politiki sploh vedo, kaj so nizke cene, ko pa svojim državljanom namesto premetenih strategij, talajo ohole nasvete, da jim vendarle ni treba kupovati dragih stvari. Zato pričakujemo le še, da bodo to aroganco tudi uzakonili. >>