Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

Lezbomanija> o oddaji


Avtorica: Nataša Sukič

1. Koncept oddaje:

Radijska oddaja Lezbomanija (z emitiranjem svojega programa na frekvenci Radia Študent je začela leta 1998) je oddaja z eksplicitno lezbično tematiko, s poudarkom na:

a) teoretičnih tekstih s področja lezbičnih študij (literarna in filmska teorija, diskurzi in politike teles, teorije spola in seksualnosti, seksualne politike v sodobnih družbah, queer teorija ipd.);

b) na lezbičnih esejih, ki v obliki kontrakulturnih, revolucionarnih pamfletov zaostrujejo vprašanja razmerij med družbeno večino in manjšino oziroma med vzvodi moči in popolno margino;

c) na analizi medijskih diskurzov o lezbijkah v Sloveniji;

d) na komentarjih in analizi političnih diskurzov v Sloveniji, ki se nanašajo na lezbijke in homoseksualnost na sploh;

e) na ocenah in kritikah kulturnih dogodkov (gledališče, body-art, film, literatura, glasba, festival Mesto žensk, Teden lezbičnega in gejevskega filma, lezbično kulturno dogajanje na Metelkovi, ipd.) z lezbičnimi in feminističnimi vsebinami;

f) na intervjujih z domačimi aktivisti in aktivistkami v zvezi s pomembnejšimi socialnimi, političnimi in kulturnimi projekti;

g) na anketah, izvedenih na manjšem vzorcu naključnih Ljubljančanov, v zvezi z možnostjo uzakonitve istospolnih partnerstev, v zvezi z raznimi predsodki in stereotipi o homoseksualnosti, ipd.;

h) na novicah (socialnih, kulturnih in političnih) iz sveta in iz Slovenije;

i) na informacijah o aktualnem dogajanju na domači lezbični in gejevski sceni;

j) na odlomkih magnetogramov s predavanj, okroglih miz ipd. na temo.

Oddaja (doslej je bila na programu Radia Študent enkrat mesečno, vsako prvo soboto v mesecu, dolžina oddaje je 60 minut) za svoje izhodišče jemlje vsakdanje življenje lezbijk ter odpira prostor za upor proti negativnim družbenim predsodkom, ki se navezujejo na homoerotični življenjski stil. Skratka, oddaja se ukvarja z vprašanji socialne vidnosti in reprezentacij lezbičnega življenjskega stila, pri čemer posebno pozornost namenja težavnosti definiranja avtonomne oblike ženske seksualnosti in želje znotraj še vedno platonske kulturne tradicije, še vedno temelječe na seksualni (in)diferenci, še vedno ujete v tropizni homo-seksualnosti. Oddaja skuša oblikovati načine konceptualiziranja, teoretiziranja in diskurziviranja izrazov avtonomne oblike lezbične seksualnosti in želje v odnosu do mainstreamovske reprezentacije.

Glasba (večinoma elektronska: trip-hop, drum'n'bass, ambiental, ipd.) je pomemben, ne pa tudi osrednji element oddaje. Glasba služi predvsem za podlago tekstu; izjemoma (v primeru recenzije kakšne plošče, predstavitve kakšne glasbene ustvarjalke) pa je predstavljenih nekaj skladb iz obravnavane vsebine.

Oddajo večinoma vodim (moderiram) sama, ankete pa v glavnem izvajajo sodelavke oddaje. Ekipa, ki sodeluje pri oddaji s svojimi prispevki, šteje zaenkrat šest sodelavk (Nataša Velikonja, Tatjana Greif, Nataša Koražija, Sara Lubej, Urška Sterle in Nataša Sukič - glavna urednica oddaje).

Okvirna shema oddaje:

1. napoved vsebin po uvodnem spotu (približno 1 minuta),
2. domače in tuje novice (do 5 minut),
3. intervju ali odlomki z okroglih miz ipd., pospremljeni s komentarjem (do 10 minut),
4. politični komentar (do 10 minut),
5. kulturni blok (10 do 15 minut),
6. recenzije, ocene (do 5 minut),
7. anketa (do 3 minute),
8. info blok (do 5 minut),
9. glasbene predstavitve (od 5 do 10 minut),
10. odjava.


2. Spremembe v obdobju zadnjih dveh let:

Oddaja je od začetka delovanja (junij 1998) do junija 2000 doživela sledeče spremembe:

a) sprva je oddaja temeljila skorajda izključno na predstavitvi tekstov iz lezbične socialne, politične in kulturne revije Lesbo (zaradi izhajanja te revije je takratna kulturna urednica RŠ Jedrt Jež sodelavke uredništva revije povabila, da v okviru kulturnega programa RŠ naredimo oddajo, ki bo tovrstne vsebine ustrezno predstavila);

b) že po nekaj mesecih oddajanja smo koncept oddaje postopoma širile do zgoraj navedene oblike;

c) tudi ekipa sodelavk se je v zadnjih dveh letih bistveno okrepila (v okviru projekta Izobraževanje za delo z mediji smo v okviru ŠKUC-LL na Metelkovi izpeljale delavnico o delu z radijskim medijem, ki je bila namenjena predvsem potencialnim novim sodelavkam oddaje).

3. Cilji oddaje:

Poglavitni cilj, h kateremu oddaja teži, je predvsem dvig ozaveščenosti lezbijk samih in dvig tolerance ter senzibiliziranje celotne družbe. Prav družbena nestrpnost, bizarni in negativni stereotipi, zamolčevanje homoseksualnosti in potiskanje le-te v sfero zasebnega in nepolitičnega ustvarja iz gejev in lezbijk fantomsko grožnjo tako imenovani "normalnosti". Vse to sproža v javnosti nerazumevanje, netoleranco, skratka, homofobijo. Takšna družbena klima je še posebej nenaklonjena lezbijkam, ki so kot ženske in kot istospolno usmerjene ženske obremenjene z dvakratno stigmo. Prav zato skuša oddaja s svojo nedvoumno vsebinsko usmeritvijo prispevati k večji vidnosti oziroma slišnosti lezbijk (pa tudi feminističnih vsebin na sploh).

4. Ciljna publika:

Glede na to, da je poglavitni cilj oddaje zmanjševanje homofobije v družbi, je v osnovi ciljna skupina celotna širša javnost. Ker pa je oddaja koncipirana tako, da skozi družboslovne in humanistične poglede predstavlja lezbične in gejevske vsebine, je v ožjem smislu namenjena študentom in študentkam humanističnih in družboslovnih študij.

5. Drugačnost na že obstoječe oddaje na RŠ in na drugih radijskih postajah:

Oddaja Lezbomanija je, kolikor je meni znano, edina oddaja (tako na RŠ kot tudi na drugih radijskih postajah v Sloveniji), ki tematizira diskurze o homoseksualnosti.

6. Perspektive:

Oddaja Lezbomanija je bila letos junija sprejeta v Mednarodno zvezo ženskih radijskih oddaj AMARC Europe, kar je za samo oddajo veliko priznanje, obenem pa dodatna promocija za Radio Študent, ki s tem, ko daje prostor tovrstnim vsebinam, v mednarodnem prostoru utrjuje svoj status alternativnega in progresivnega radijskega medija. Poleg mednarodnega povezovanja je osnovna perspektiva v zviševanju kulture strpnosti in odprte družbe v našem prostoru.