Povsem svež dvojec (letnik 2011), z že (pre)izkušenim frontmanom, zajema iz širokega stilskega nabora glasbe. Od hrupnih kitarskih nažigancij do umirjenejših nadubiranih ritmov, prepojenih z vijoličasto meglico ter vokalom, ki zveni, kot da smo ga nekje že slišali.

Medtem pa elektronski instrumenti ustvarijo iluzijo, da gre za številčnejšo zasedbo od dvojca, hkrati pa dodajo pečat aktualnosti. Karmakoma sta tako oldskul kot tudi njuskul, tako zasanjana kot tudi agresivna, tako počasna kot tudi hitra ter tako električna kot tudi elektronska.