Čeprav ljudsko pravljičarstvo ostaja osrednje področje oddaje Divja jaga se bomo tudi v njej tudi danes oddaji posvetili obrobni tradiciji ljudske govorne kulture – priprošnjam oz. molitvam ter zagovorom. Medtem ko smo v oddaji pred časom že predstavljali zdravilske magične uroke in zagovore bomo tokrat izkoristili aktualni medijski diskurz o podnebnih spremembah in pokukali v področje tradicionalnega vremenoslovja ali etnometeorologije. V pričakovanju katastrofalnih vremenskih ujm bomo predstavili ljudski priprošnji zoper sušo in hudo uro.

Življenje in delo kmečkih ljudi je bilo vselej odvisno od vremena. Tudi pred nastankom znanstvene meteorologije je bilo njegovo opazovanje in napovedovanje ter obramba pred vremenskimi ujmami, pomemben del ljudske modrosti. Tradicionalno ljudsko vremenoslovje ali etnometeorologija se je v stoletjih s pomočjo izkušenj, opazovanja, magije in astronomije oblikovala v zapleten sistem pravil, ki so napovedovala vreme. Z ustnim izročilom so se prenašala iz roda v rod, v zadnjih stoletjih pa so ostala zapisana v številnih koledarjih, pratikah in zbirkah ljudskega znanja.

Ljudsko napovedovanje vremena se lahko ravna po nebesnih telesih – kolobar na soncu in mesecu je npr. znak za slabo vreme, rdeča večerna zarja pa obeta lep dan. Lahko se ozira po oblakih (»ovčke« ali altokumulusi so znamenje za dež), po rastlinah in živalih (odprti cvet bodeče neže je znamenje za lepo vreme, nizko letanje lastovk pa za prihajajoči dež), po počutju ljudi (trganje v udih, glavobol in sitni otroci napovedujejo dež) in po vetrovih (jug prinaša dež, burja pa sonce).

Najzanimivejši področji ljudskega vremenoslovja sta magija in praznoverje, ki sta se med ljudmi ohranila kot zaščita pred velikimi in nevarnimi vremenskimi spremembami. Tudi na Slovenskem smo poznali obhode in plese za dež, a ti poganski rituali so kasneje dobili krščansko obliko. Taka je tudi prošnja oz. molitev za dež, v kateri so se Dolenjci obračali na Jezusa, da bi jih obvaroval pred sušo. Podobne prošnje so hodili pet na določena mesta, npr. k mostovom, ponekod so to počela le dekleta.

Usmiljeni Jezus, usmili se nas (0:35), iz Odmev prvih zapisov (SAZU GNI, 2004)

Ponekod v Beli krajini, v Prekmurju in na Koroškem še dans živi prepričanje, da se je toče moči ubraniti, če človek pregrizne prvo ledeno zrno, ki pade z neba. Proti škodi, ki jo napravi huda ura ali neurje, je pomagal narobe obrnjen stol na prostem, proti streli pa je hišo obvarovalo na cvetno nedeljo blagoslovljeno zelenje ali netrésk. Prepletanje poganskega vplivanja na nadnaravne sile in krščanske simbolike lahko opazujemo tudi v naslednjem zagovoru zoper hudo uro, posnetem na Gorenjskem. Da je učinkoval, je tak zagovor zahteval trikratno ponavljanje.

Proti nam gre en šmarn oblak (0:23), Odmev prvih zapisov (SAZU GNI, 2004)

Oddajo Divja jaga je pripravil Peter Kus .