Glasba> Tolpa bumov

Letos mineva deseto leto od razpustitve vplivne post-industrijske eksperimentalne rockovske zasedbe Swans, s katero se je njen frontman Michael Gira z debelimi črkami vpisal v zgodovino popularne glasbe. Kot osrednji avtor se je že kmalu po razpadu inkarniral skozi svoj novi bend Angels of Light, s katerim je pred kratkim povil že peti album pod tem imenom. Pravzaprav niti ne gre za bend v klasičnem smislu, saj se kot edini stalni član pojavlja le Gira sam, preostali glasbeniki pa se menjavajo in sodelujejo nekako po potrebi oziroma njegovih željah v danem trenutku. Z novim imenom se je temeljito spremenila tudi glasba in kljub temu, da se je Gira le-te lotil z vso pieteto do Swansov, novi - precej bolj sofisticiran - izraz ni bil po godu mnogim starim privržencem. A se Gira na moledovanja in kritike ni nikoli kaj preveč oziral. Vedno je ustvarjal glasbo, ki mu je bila v danem trenutku pač najbolj blizu, pri tem pa je le pazil, da ni zapadel v neko rutino. (v celoti!)

* Letos mineva deseto leto od razpustitve vplivne post-industrijske eksperimentalne rockovske zasedbe Swans, s katero se je njen frontman Michael Gira z debelimi črkami vpisal v zgodovino popularne glasbe. Kot osrednji avtor se je že kmalu po razpadu reinkarniral skozi svoj novi bend Angels of Light, s katerim je pred kratkim povil že peti album. Pravzaprav niti ne gre za bend v klasičnem smislu, saj se kot edini stalni član pojavlja le Gira sam, preostali glasbeniki pa se menjavajo in sodelujejo nekako po potrebi oziroma njegovih željah v danem trenutku. Z novim imenom se je temeljito spremenila tudi glasba in kljub temu, da se je Gira le-te lotil z vso pieteto do Swansov, novi - precej bolj sofisticiran - izraz ni bil po godu mnogim starim privržencem. A se Gira na moledovanja in kritike ni nikoli kaj preveč oziral. Vedno je ustvarjal glasbo, ki mu je bila v danem trenutku pač najbolj blizu, pri tem pa jele pazil, da ni zapadel v neko rutino.

Tako je na dosedanjih štirih oziroma petih albumih prečil vse od tistih bolj enostavnih akustičnih folk-rockovskih praks, do tistih, v eksperiment zazrtih kompleksnih orkestralnih avant-popovskih form. Seveda pa je ob tem ves čas obdržal tudi svoj nezgrešljivi pečat. Ta je prišel še toliko bolj do izraza zato, ker se je včasih zazdelo, da sodelujoči glasbeniki ne morejo držati stika z Girajevim genialnim potencialom. Ti dvomi so se pojavili še posebej ob njegovem sodelovanju z zasedbo Akron Family, in to kljub temu, da jih je sam označil za najboljši bend našega osončja, ali kakorkoli že. Na veliko žalost tistih, ki so z viška gledali na bradateže, je Gira že pred časom napovedal, da bo tudi svoj novi album ponovno posnel z njimi. In to se je tudi zgodilo. A tokrat so “čudaki”, ki so pred dvema letoma prijetno presenetili tudi občestvo v slovenskem kulturnem hramu, zaprli usta tudi največjim dvomljivcem. Za razliko od albuma ‘Angels of Light Sing Other People’, na katerem so se Akron Family pojavili kot nekakšen spremljevalni bend, je njihova vloga na novem albumu ‘We Are Him’ postala precej bolj integrirana v sam ustvarjalni proces.

Da pa je glasba tokrat dobila še večjo težo, je Gira k snemanju povabil še kopico drugih glasbenikov, med njimi tudi veliko takih, ki so že v preteklosti sodelovali bodisi s Swansi ali pa z Angels Of Light. Vseh skupaj jih je bilo več kot 15, zato na tem mestu omenjamo le tiste bolj zanimive, vse o tistih, ki jih bomo izpustili, pa si lahko preberete tudi skozi komentarje Giraja, ki jih je objavil na spletni strani svoje založbe Young God Records. Ob Akron Family, ki so torej ponovno dobili osrednjo vlogo, se na albumu pojavijo še: Christoph Hahn ter Bill Rieflin, oba Girajeva preverjena sodelavca, Eszter Balint, ki je prispevala violinska brnenja in back vokale (morda se je nekateri spomnite tudi po vlogi v kultnem Jarmuschevem filmu ‘Stranger Than Paradise’), čelistka Julia Kent iz zasedbe Anthony and the Johnsons, pa ponovno tudi njegova življenjska družica Siobhan Duffy, ki se mu pridruži v skladbi ‘Not here/ Not now’, ter številni drugi, ki so v album vtisnili vsak svoj pečat. In če se sedaj že sprašujete, kakšna je glasba s ploščka ’We Are Him’ je odgovor precej enostaven – naravnost odlična je. Na prvi posluh precej enostavne strukture, ob bolj zbranem poslušanju razkrivajo bogato, kompleksno zvočno eksperimentiranje. Tako prvinske uporabe drona in drugih repetitivnih vzorcev, postavljenih v folkovsko okolje, pač ne slišimo pogosto, poleg tega pa jih Gira s sodelavci v godbo vpelje tako subtilno, da se mora poslušalec nemalokrat prepričati, ali sploh res sliši to, kar sliši. Prav ta navidezna lahkotnost, v kateri se skriva Girajevo izjemno poznavanje glasbenih praks (tako tistih najsodobnejših, kot tudi tistih iz polpretekle zgodovine), je tisti element, ki ga obvladajo le najbolj lucidni glasbeniki. Zvočna eksperimentiranja iz njegove petindvajsetletne kariere mu uspe zapakirati v format, ki bi lahko bil blizu tudi tisti bolj angažirani mainstreamovski publiki. To pisano zvočno raziskovanje pa v glasbo vnaša tudi pestro razpoloženjsko paleto. V glasbi mestoma odseva celo za Giraja nenavadni optimizem (da ne rečemo radost), ki je morda odsev njegove nove, starševske vloge. Raznovrstne skladbe tvorijo dinamično koherentno celoto, ki ob Girajevi značilni intenzivni interpretaciji, poskrbi za pravo redkost. Ko se album odvrti, se namreč porodi želja po repeteju, ob tem pa ne tvegamo, da nas bo to početje emocionalno izčrpalo.

‘We Are Him’ bi lahko bil prvi Girajev album po letu 1997, ki bi znal prepričati tudi tiste fene, ki še vedno objokujejo razpustitev Swansov. Poleg tega bo gotovo privabil tudi poslušalce, ki jim je njegova glasba do sedaj predstavljala pretežko oviro. Zdi se, kot da je z novim albumom ustvaril izdelek, s katerim bo prepričal malodane vsakega, ki mu bo voljan prisluhniti. To pa le potrjuje, da Gira kljub četrtstoletni prisotnosti med najbolj kreativnimi glasbeniki svoj avtorski potencial še vedno zelo uspešno razvija.

pripravil Goran Kompoš