Kultura> Tu pa tam

ŠPANSKA PROZA TRETJIČ: MANUEL RIVAS
Nedelja, 27. 4. 2008

avtor/ica: kristinas

»Tudi jaz sem imel strica v Ameriki. Stricu je bilo ime Amaro in je umrl najmanj osemkrat, preden je umrl zares. Bil je specialist za umiranje in vedno je umrl na docela dostojanstven način. Od mrtvih se je vračal dišeč po milu La Toja, počesan je bil, kot da bi igral v filharmoniji, nosil je novo obleko valižanskega princa in vedno je imel presenetljivo zgodbo.«

Interpretacija: Jaka, Matjaž in Stanko
Prevod in spremna beseda: Urša Červ


Manuel Rivas, rojen leta 1957, je španski pisatelj, esejist, pesnik in novinar ter prihaja iz Galicije, pokrajine na severu Španije. Piše v galicijskem jeziku, ki je nekakšna mešanica med portugalščino in španščino. Z novinarstvom se je pričel ukvarjati pri petnajstih letih, danes pa piše članke za časopis El País, pri čemer se posveča predvsem socialnim in ekološkim temam. Bil je eden izmed ustanoviteljev Greenpeacea v Španiji. Ko se je leta 2002 ob galicijski obali potopil tanker Prestige in je prišlo do izlitja nafte, je bil tudi Rivas eden izmed tistih, ki je pozval prebivalce naj pomagajo pri čiščenju obale. Za roman Mizarjev svinčnik (El lapiz de carpintero), ki se dogaja med špansko državljansko vojno in govori o ljubezni republikanskega zdravnika v zaporu, je prejel nagrado belgijskega Amnesty International, po romanu pa je bil posnet tudi istoimenski film.

Rivasov stil odraža subtilno besedo, ki le redko stopi na neprava tla. Njegov jezik pogosto opisujejo kot jezik metuljev, saj se nam morda zaradi njegove nevsiljivosti in nevtralnosti, ki jo zaznamo najprej, kaj hitro lahko zgodi, da ga spregledamo. Kljub vsemu pa pisatelj bralca prevzame z natančnimi in poetično opisanimi podobami, ki mu še dolgo nočejo iz glave. Vrača se k izvornim spominom in hkrati pripoveduje o preganjanih in tistih, ki se jim je zgodila krivica - o ribičih, emigrantih, ustreljenih, preganjanih, o starih popotnikih. Ne more pozabiti tudi pokola, ki se je v Galiciji zgodil leta 1936 in ga, po njegovih besedah, napačno imenujemo španska državljanska vojna, saj sploh ni šlo za vojno, temveč za mesarsko klanje, potem ko je Galicija razglasila svojo neodvisnost. Ogromno Galicijčanov je tako umrlo kar sredi proslavljanja avtonomnosti, ostale pa so pozaprli ali pa jih izgnali.


V nocojšnji oddaji bomo poslušali Rivasovo kratko zgodbo Gromozansko pokopališče v Havani iz zbirke z naslovom Kaj mi hočeš, ljubezen?, ki je ob izidu leta 1996 prejela dve nagradi za najboljšo fikcijo. Gre za šestnajst kratkih zgodb, ki so napisane v lahkotnem stilu in se rahlo spogledujejo z žanrom novinarske kolumne. Teme so sodobne in moderne: Punca v kaki hlačah, Gospod & Iron Maiden, Risanke, Seks v megli in druge. Dve deli galicijskega pisatelj sta prevedeni tudi v slovenščino, in sicer izbor kratkih zgodb z naslovom Jezik metuljev in roman Mizarjev svinčnik, ki velja za najbolj prevajano delo v zgodovini galicijske literature.




Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=15096