Glasba> Razširjamo obzorja

Med izvajalci z založbe Folkest, ki jo je zagnal istoimenski italijanski etno-festival, je spodaj podpisanega najbolj pritegnila in očarala prav zasedba Braul. Za očaranost ali - še bolje - začaranost je najbolj zaslužen sugestivni, zapeljivi vokal Gabrielle De Cesco, ki me je spomnil na še eno mojstrico italijanske tradicionalne godbe – Elenno Ledda, ki smo jo poslušali z zasedbo Suonofficina na prvi Drugi godbi daljnega leta 1985. Braul, ki imajo domicil v Pordenonu, so številčna, osemčlanska zasedba, v kateri je najti mesta tako za glasbenike na tradicionalna glasbila, kot so violina, številna tolkala, bombarda in harmonika, kot tudi za tiste, ki zvoku zasedbe subtilno dodajajo prizvok modernosti z električnim in akustičnim basom ter akustično kitaro ...



Razširjamo obzorja, 23. 3. 2003, 15h.

BRAUL: Ciarandis (Folkest Dischi/Statera, 2001)

Med izvajalci z založbe Folkest, ki jo je zagnal istoimenski italijanski etno-festival, je spodaj podpisanega najbolj pritegnila in očarala prav zasedba Braul. Za očaranost ali - še bolje - začaranost je najbolj zaslužen sugestivni, zapeljivi vokal Gabrielle De Cesco, ki me je spomnil na še eno mojstrico italijanske tradicionalne godbe – Elenno Ledda, ki smo jo poslušali z zasedbo Suonofficina na prvi Drugi godbi daljnjega leta 1985. Braul, ki imajo domicil v Pordenonu, so številčna, osemčlanska zasedba, v kateri je najti mesta tako za glasbenike na tradicionalna glasbila, kot so violina, številna tolkala, bombarda in harmonika, kot tudi za tiste, ki zvoku zasedbe subtilno dodajajo prizvok modernosti z električnim in akustičnim basom ter akustično kitaro.

Braul večinoma predelujejo starodavne napeve iz furlanske pokrajine, tako ljubezenske kot plesne kot tudi tiste z mitološko ali religiozno tematiko. Razen dveh avtorskih komadov so vse ostale skladbe predelave tradicionalnega glasbenega gradiva iz furlanske pokrajine, med katerimi nekatere izvirajo iz 18. oziroma 19. stoletja.
Kljub tej častitiljivi starosti glasbenih predlog zvenijo Braul izredno moderno, saj so našli pravo mejo med ohranjanjem duha arhaičnosti ter modernima zvokom in pristopom. Njihov drugi album Ciarandis ponuja petdeset minut aranžmajsko bogatih in zapletenih pesmi, v katerih se lahko izkažejo številni inštrumentalisti, katerih naloga je predvsem ustvarjanje rahlo melanholične, kakor da »zaspane« atmosfere. V slednjo se potem skoraj neopazno, enakovredno drugim zvokom, vpleta čarobni Gabriellin glas, ki ponekod pesem vodi in jo usmerja k čestim ritmičnim in melodijskim spremembam, drugič spet pa ima vlogo dodatnega inštrumenta v barvanju atmosfere. Živopisanosti albuma pripomorejo tudi vplivi, ki so jih v furlanski glasbi zapustile tuje kulture, tako orientalska kot denimo rezijanska.
Braul so se poimenovali po mitološkem demonskem bitju, ki naj bi stražil vrč z zlatimi novčiči, zakopan v ruševinah nekega antičnega gradu. Očitno je, da so si izbrali več kot ustrezno ime; tale svečano zveneča godba je zgovoren dokaz, da jim je uspelo ujeli mitološkega stvora – uzrli ga boste, če malo pobrskate po spletni strani http://www.braul.it/ - ter da so mu iz vrča z zlatniki izmaknili najlepše primerke in jih zloščili do visokega sija.





Pripravlja Mario Batelić.