Revolucionarni lider. Ker oranžna revolucija v Ukrajini še vedno traja in ker jo kot razumnik aktivno usmerja tudi Sergij Žadan, bi mu lahko v resnici rekli revolucionar. Slednji so na Zahodu sicer redki, saj poznamo predvsem aktiviste, ki pa so kakor sistemi, v katerih delujejo, izolirani in brez podpore množice privržencev. Pisatelj, rojen leta 1974, ki sodi med predstavnike najmlajše generacije ukrajinskih literatov, je revolucionar tudi pri svojem ustvarjanju, saj s svojo poezijo v Ukrajini polni stadione. Žadan, s polnim imenom Sergij Viktorovič, je med redkimi ukrajinskimi avtorji, ki ga prevajajo tudi v ruščino, in to uspešno. Njegov roman Anarchy in the Ukr iz leta 2005, katerega odlomek bomo slišali v nocojšnji oddaji, je bil letos preveden v ruski jezik in je vzbudil velik odmev. Uvrščen je bil tudi na »long listo« peterburške nagrade Nacbest (Nacional'nyj bestseller).

Žadana imajo mnogi upravičeno za kultnega avtorja, njegove pesmi pa preigravajo prenekatere ukrajinske skupine, kot so Mertvij piven', LJUK, Vertep, Orkestr Če, Kontrabas, Ojra, More snov, Sobaki v kosmosi in druge. Večkrat nagrajenega pesnika, pisatelja, prevajalca in podpredsednika Asociacije ukrajinskih pisateljev se bere na dušek, tudi v mnogih prevodih v tuje jezike.

V rodnem Harkovu, kjer je zaključil fakulteto in doktoriral, na Harkovski nacionalni univerzi Skovorode od leta 2000 predava na oddelku za ukrajinsko in svetovno književnost, prevaja poezijo iz nemščine in angleščine, med drugim Celana in Bukowskega. Poleg osmih pesniških zbirk, med katerimi naj omenimo zgolj naslednje: Citatnik (1995), Zgodovina kulture začetka stoletja (2003) in Maradona (2007), je izdal tudi tri romane Depeche Mode (2004), Anarchy in the Ukr (2005) in Himno demokratični mladini (2006) ter zbirko kratkih zgodb Big mac (2003).

 Za konec vas vabimo se k poslusanju skupine LJUK, ki je uglasbila Žadanovo pesem Elektročlovek: http://www.youtube.com/watch?v=nEMYPbwd1YE