MUDHONEY: The Lucky Ones (Sub Pop, 2008) (ponovitev 21. 6. '08 ob 10.00) Sobota, 14. 6. 2008 avtor/ica: BIGor
Mudhoney je kot eno ključnih in osrednjih imen seattlskega grunga od konca osemdesetih let preživelo marsikaj, preskočilo številne ovire pokvarjenega glasbenega biznisa in ostalo zvesto samo sebi. Z novim albumom The Lucky Ones jeklena četverica nadaljuje glasbeni punt še bolj srborito kot na pred dvema letoma izdanem albumu Under a Billion Suns. (v celoti!)
* So skupine, ki jih spoznaš po prvem tonu, in ena takšnih je zasedba Mudhoney, ki zadnja leta doživlja svojo drugo mladost. Začela se je leta 2005, ko je bila s strani organizatorja All Tomorrow's Parties povabljena na prireditev Don't Look Back, da v živo zaigra skladbe s prve miniplošče Superfuzz Bigmuff in zgodnjih singlov s konca osemdesetih let. Obvezno čtivo za vse rockofile in samooklicane poznavalce rocka je ta izdaja letos, ob dvajseti obletnici delovanja Mudhoney, doživela razširjeno, deluxe izdajo. Hkrati je odjeknil tudi nov album zgovornega naslova The Lucky Ones.
Mudhoney je kot eno ključnih in osrednjih imen seattleskega grungea od konca osemdesetih let preživelo marsikaj, preskočilo številne ovire pokvarjenega glasbenega biznisa in ostalo zvesto samo sebi. Z novim albumom jeklena četverica nadaljuje glasbeni punt še bolj srborito kot na pred dvema letoma izdanem albumu Under a Billion Suns.
Leta 2002 se je skupina Mudhoney po štirih letih mirovanja vrnila na sceno z albumom Since We've Become Translucent. Takrat so le redki uspeli skriti razočaranje, da je obnovljena skupina naredila napačen korak. S pridruženim članom, avstralskim prijateljem Guyom Maddisonom, ki je stopil na prazno mesto basista Matta Lukina, so preostali originalni člani Mudhoney - pevec in kitarist Mark Arm, kitarist Steve Turner in bobnar Dan Peters - ohranili prepoznaven mudhoneyevski slog, ki pa je izgubil silovitost, iskrivost in tudi neposrednost. Pravzprav so preveč zakomplicirali. Vendar je pred dvema letoma izdan album Under A Billion Suns udaril drugače. Maddison je našel svoje mesto v druščini, se ujel s preostalimi in tako zapolnil vrzel, ki je nastala po odhodu Lukina. Zlil se je z bobnarjem Danom Petersom in dokončna potrditev stopa na plano prav z najnovejšim albumom, The Lucky Ones. Na njem je ritem sekcija Mudhoney naoljena kot v najboljših časih, kar daje vetra in predvsem prostora preostalima članoma, da še bolj nenadzorovano in spontano opletata tako z jezikom kot s kitarskim truščem.
Mudhoney so z novo ploščo presegli pričakovanja in ob njej je težko ostati ravnodušen. Seveda ne gre za nič revolucionarno novega - to Mudhoney prepuščajo aktualnim bodočnikom. Gre pa za ploščo, ob kateri bo vsem fanom Mudhoney zagotovo zaigralo srce, hkrati pa bosta ostrina in neobrušenost novih Mudhoney pridobili še kakšnega mlajšega pristaša.
Že s prvo pesmijo udarijo naravnost in z vsako novo se album bolj in bolj odpira. Nazorno nespolirana plošča The Lucky Ones je izrazito uživaški album, album, ki zaobjema najboljše elemente in detajle iz dosedanjega glasbenega opusa Mudhoney. Z njim so se Mudhoney samookronali ob svoji dvajseti obletnici delovanja.
