Glasba> RŠ recenzija

Kammerflimmer Kollektiv!!!
Torek, 7. 10. 2008

avtor/ica: goran

Goran Kompoš recenzira gostovanje nemške opojno- neohipijevsko- elektronsko zasanjane zasedbe Kammerflimmer Kollektiv iz Menze pri koritu ... (v celoti!)

Kammerflimmer Kollektief – Menza pri koritu, 5. oktober

* Pohvalne besede za nemško združbo, ki je v nedeljo zvečer gostovala na Metelkovi, so deževale s številnih strani. Tudi z naše in vaše priljubljene frekvence, zato je koncert pač zahteval obvezen obisk. Žal je bilo podobnega mnenja le še nekaj deset odprtoslušnih - bolj ali manj rednih – koncertnih vandrovcev. Sicer ni šlo za rekordno nizko udeležbo, toda čislan ansambel in – sodeč po ploščah – sredinski publiki relativno zanimiva glasba bi vendarle morala privabiti še kakšno dušo več. Kakor koli že, trojice napol prazna Menza pri koritu očitno ni preveč zmotila – morda tudi zaradi neobičajne koncertne izkušnje iz prejšnjega večera, ko so gostovali v Rovinju. Kaj je bilo tako neobičajnega, nam sicer ni uspelo izvedeti, toda nasmeški so govorili sami zase. So morda svojo koncertno bero obogatili še z izkušnjo terasa benda?

Zametki Kammerflimmer Kollektiefa so pognali pred nekaj več kot desetimi leti. Takrat še kot solistični projekt idejnega vodje Thomasa Weberja, ki se je ustvarjanja loteval predvsem s studijskimi manipulacijami. Razpet med elektroniko in akustičnim inštrumentarijem se je znašel v nedefiniranem prostoru, kjer je stapljal vplive prostega jazza, improvizacije in postrocka, te pa barval z abstraktnimi in ambientalnimi elektronskimi linijami. Na pobudo založbe, ki se je ukvarjala z idejo, kako to glasbo transformirati v koncertno različico, je Weber kmalu sestavil bend, ki je v najboljših časih štel šest članov. Razširjena ekipa je pozneje moči združila tudi pri dveh studijskih albumih, z lansko ploščo ’Jinx’ pa se je zgodil preobrat. Zasedbo so zapustili bobnar, saksafonist in violinistka, zato je zvočnost postala precej bolj okleščena, preostala trojica pa se je podala na sled neofolkerjev. Negotovost pred ne najbolj obetavnim zasukom je deloma izpuhtela pred koncertom, ko so Kammerflimmer Kollektief povedali, da nova, okrnjena zasedba ne prinaša nujno tudi zreducirane zvočne intenzivnosti.

Ko smo trojico pred njihovim nastopom gostili v našem studiu, nam je Thomas v tistem najbolj zanimivem delu intervjuja – ki se je kot običajno zgodil mimo etra - zaupal, da je velik privrženec Roberta Wyatta in Terryja Rileyja. Odmeve obeh smo pozneje lovili tudi v Menzi; Wyattov opojen jazzy folk in Rileyjeve intenzivne psihedelične dronaže. Seveda prevedene v precej specifično nemško elektroakustično zvočnost, ki je deloma bržkone dediščina zeljarjev. Folkovske odvode so postavili na nekaterih nastavkih s plošče Jinx, žal pa je zvočnost tu preveč sledila klišejskim karakteristikam tovrstnih praks, zato v teh delih niso bili najbolj prepričljivi. Precej bolj zanimiv prostor so si odprli v svobodnjaško navdahnjenih skladbah, kjer je pobudo narekoval Johannes Frisch. Z zatikanjem paličic med strune svojega kontrabasa in vlečenjem strun je nizal frenetične perkusivne elemente, v podobnem tempu pa sta mu vsak po svoje sledila še Thomas Weber z električno kitaro in elektroniko ter Heike Aumüeller s harmonijem. V kakofoniji, ki je vrhunce iskala v hrupnih zaključkih, je trojica na plan izpustila svoj raziskovalni duh in osvetlila domišljen pristop k druženju nezdružljivega. Največji odklon od njihove siceršnje zvočne govorice so tokrat predočili v vznesenih psihedeličnih dronažah, ki so potrdile njihovo zavest o pomembnih muzikah iz polpretekle zgodovine. Toda teh niso enostavno potvorili, pač pa so jih prevedli v sebi lasten jezik, s katerim so v zadnji skladbi rednega dela – po odzivu sodeč - najbolj navdušili občinstvo.

Koncert je postregel z nekaj zelo zanimivimi zvočnimi izleti, toda kontrast med opojnim neofolkovskim prebiranjem in bolj svobodnjaškimi odvodi je poslušalcu preprečil prvinski stik s trojico oziroma njihovo glasbo. Ko muzičarje navdihujejo tako raznovrstne godbe, je pač težko poiskati tisti idealni vmesni prostor. Da pa ta obstaja, so vsaj deloma v nedeljo dokazali tudi Kammerflimmer Kollektief.

V Menzi pri koritu se je po medžanrskih razpokah lovil Goran Kompoš.


Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=16546