Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz

Glasba> RŠ recenzija

Gustav!!!
Nedelja, 8. 3. 2009
avtor/ica: martinad

Martina Dervarič recenzira nastop dunajske elektroničarke Gustav na festivalu Rdeče Zore v Menzi pri koritu na Metelkovi ... (v celoti!)

GUSTAV & CHERRY SUNKIST, 6.3.'09; Menza pri koritu- Metelkova mesto, Ljubljana

* Uklanjanje mestnega mraka Rdečim zoram na vasi Metelkova je bilo v petek zaznamovano z glasbeno ponudbo Menze pri koritu, čigar menu (mení) je tokrat sestavljal nastop dveh avstrijskih umetnic - Cherry Sunkist in Gustav. Tako ena kot druga ima sicer obilo materiala posnetega že vnaprej, tako da na odrskem nastopu do izraza pride predvsem njuno vokalno izvajanje usklajeno s pripravljenimi podlagami.

Odrsko kuhinjo je prva prevzela Karin Fisslthaler, z umetniškim imenom Cherry Sunkist in poskrbela za kaloričen vnos prebujajoče se Metelkove, ki naj bi obiskovalce Rdečih zor pripravil na glasbene užitke z Gustav.

Čeprav bi lahko rekli, da se Fisslthalerjeva zna posluževati klišejske in že prežvečene forme k feminizmu nagnjenega synth-popa lomečih, zmešanih digitalnih ritmov ter podlag, pa kljub temu ostaja kuharica, ki s svojimi obroki zna tudi navdušiti. Z igrivo žvrkljarijo ritmov in zvočnih preskokov, ki spodbujajo k plesu in odkrito sporočilnostjo, skuhano v temnejšem zvočnem ambientu, dosega hranjenje ega, ki raste v stand-up, get-up stanje. Čeravno je bilo občutiti nek primanjkljaj kar se tiče dinamike na odru, saj je vsak komad bil kombinacija vnaprej ustvarjene podlage usklajene z vokalom, pa je to monotonost razbila takrat, ko je v roke vzela kitaro. S sproščenim, že skoraj ravnodušnim, a izurjenim nastopom Cherry Sunkist, se je pred odrom zbrala plesoča sekcija, preostali pa smo bolj ali manj zobali njene muzične kanapejčke in spremljali občasno dogajanje na njenih video-projekcijah. Na teh se je znašel mix kozmetično-higienskih reklam in animacij, ki bi lahko odražal ciničnost do podleganja danemu svetu korporotivne logike marionetnega potrošnika in vzornega člana družbe.

Po pitanju s strani Cherry Sunkist, ki je v bisu postregla s priredbo pesmi PJ Harvey, se je s predpasnikom opasala Eva Jantschitsch, po domače Gustav. Vzdušje se je kljub vztrajnosti mračnjaških zvočnih ozadij iz feministično poudarjene drže obrnilo k finejši, bolj intimni, a tudi popoidni obliki samo-izražanja. Medtem ko je Cherry spodbujala k akciji, je še zmerom plesna Gustav obiskovalcem stregla z bolj čustvenimi, nostalgičnimi melodičnimi vložki, ki v rajanje vsadijo kal otožnosti in hrepenenja. Lahko rečemo, da v svoj nastop vlaga nekoliko več kot Cherry, saj tudi ko se poslužuje vnaprej pripravljenega materiala, se z njim tudi poigrava v danem odrskem trenutku. Njeno elegantno gibanje med avantgardnim popom, politično pesmijo in ljubkimi šlagerskimi melodijami, je spodbujalo apetit obiskovalcev, ki so se prepuščali zvočni zapeljivosti liričnih grižljajev, ritmičnih igrarij in plesnosti elektronskih podlag. Eksperimentalno ustvarjanje in manipuliranje računalniškega zvoka, melodično garniranje le-tega in osebno, vokalno sporočanje, izraža občutek za pop, ki nas lahko spomni na tistega od Trenta Reznorja. Čeprav je čas tekel dalje, je marsikdo med nami znal rahlo obtičati v trenutku, ki je nehal trajati z uspešnico z njene prve plošče We Shall Overcome. Lahko bi rekli, da smo takih posladkov vajeni od naših babic, ki se s svojimi, sicer čisto običajnimi jedmi, za zmeraj vtisnejo v naše občutke za okus.

Tako ena kot druga kuharica zvoka je postregla s hiti s svojih plošč, ki so vse bolj omamljali 'rdečo zoro petkovega večera'. Menzina kuhinja, ki je tokrat gostila dve predstavnici avstrijskih glasbenih producentk oz. umetnic, se je vse bolj polnila z rajo na petkovanju, pa tudi s tistimi, ki so prišli po svoj zalogaj njene ponudbe. Obe sta z izraznim, samoprepričanim vokalom in produkcijskimi zmožnostmi predajali sporočilo festivala Rdečih zor, in sicer, da sicer ni neke bistvene razlike med moškim in žensko kar se tiče izrabe glasbenih produkcijskih sredstev, da pa mogoče obstaja razlika v občutenju glasbe, v jeziku, ki ga ustvarja sama avtorica in podajanju nekega svojega videnja sveta. Marsikdo lahko sicer viha nos nad navidezno preprostostjo njunih konceptov, a po drugi strani je čar kvalitetnega popa v tem, da zna v odkriti obliki nagovoriti širšo populacijo.

Na petkovem sproščanju z lahkotno glasbo in z borovničkami je bila Martina Dervarič.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=18308