DESETA OBLETNICA NATO NAPADOV Sreda, 25. 3. 2009 avtor/ica: Boris V.
Štiriindvajsetega marca malo pred osmo uro zjutraj so NATO-va letala začela metati bombe na Beograd, kasneje na celo Srbijo in v manjši meri tudi na Črno goro. Ofenzivna akcija zveze NATO in njenih članic, ki je terjala življenja 2500 civilistov, 12500 ranjenih in okoli 1000 mrtvih vojakov in policistov, da uničene infrastrukture sploh ne omenjamo, ni imela mandata Varnostnega sveta Združenih narodov.
Štiriindvajsetega marca malo pred osmo uro zjutraj so NATO-va letala začela metati bombe na Beograd, kasneje na celo Srbijo in v manjši meri tudi na Črno goro. Ofenzivna akcija zveze NATO in njenih članic, ki je terjala življenja 2500 civilistov, 12500 ranjenih in okoli 1000 mrtvih vojakov in policistov, da uničene infrastrukture sploh ne omenjamo, ni imela mandata Varnostnega sveta Združenih narodov. Tako ga je NATO obšel in javnost prepričeval s podatki o masakrih Albancev na Kosovu in zločinih, za katere so kasneje tudi sami priznali, da se sploh niso zgodili. Omenimo samo fantomsko zadrževanje sto tisoč Albancev na prištinskem štadionu ali pokol v Račku. Oboje je bila čista izmišljotina, ki pa je učinkovala, še posebej, ker so isto trobili tudi mediji posameznih članic zveze NATO.
Da so napadi nujni, naj bi kazala tudi nepripravljenost srbske strani, da podpiše sporazum v francoskem Rambouilletu, s katerim bi se bombardiranju lahko izognila. Srbija takšnega dokumenta ni podpisala, saj je slavni »Aneks B«, dodan tik pred zdajci, garantiral vojski NATA neomejeno premikanje po celem ozemlju takratne Zvezne republike Jugoslavije in imuniteto pred kakršnimkoli pregonom, tako civilnim kot kazenskim, zaradi zločinov, ki bi jih njihovi vojaki storili. To je bil še en od povodov za napad, zanimivo pa je, da je že leta 1914 Avstroogrska od Srbije zahtevala zelo podobno, torej, da bi njihove enote lahko prosto izvajale svoje pristojnosti v Srbiji. Za začetek poslušajmo kaj meni znani družbeni aktivist, filozof in raziskovalec Noam Chomsky o razlogih za napad na ZRJ:
Slovenija je seveda odigrala vlogo pridnega sodelavca NATA in dovolila prelete njihovih letal na poti do ZRJ, čeprav je s tem najverjetneje kršila celo lastno ustavo. Avstrija za razliko tega ni dopustila, saj je zahtevala mandat Varnostnega sveta. Tudi slovenski mediji so bili pridni. Časopis DELO je recimo zelo neobjekivno poročal o takratnih dogodkih in bolj ali manj »copy-paste-al« NATO-va sporočila za javnost, ki so bila seveda daleč od resnice. Govorili smo s takratnim odgovornim urednikom DELA Mitjo Meršolom:
Drugega odgovora tudi nismo pričakovali. Meršol dodaja:
Kaj meni Chomsky o očitkih o genocidu, ki naj bi se izvajal na Kosovu tik pred napadi?
Govorili smo tudi s priznanim srbskim novinarjem Draganom Bujoševićem in ga vprašali o današnji priljubljenosti NATA v Srbiji:
