IGOR VIDMAR: "KDO SO SOVRAŽNIKI LJUDSTVA" Ponedeljek, 4. 5. 2009 avtor/ica: Igor Vidmar
Antifašistična demonstracija 27.aprila me je ob vseh svojih sodobnih označevalcih spomnila tudi na surrealizem prve demonstracije, ki sem se je udeležil, pa ne le zaradi vampirjev, ki so bili-smo bili zraven. Bilo je l.70., demonstracija je bila anti-imperialistična -zoper ameriško bombardiranje Kambodže v okviru eskalacije vietnamske vojne; podobni protesti so se dogajali po vsej Evropi.
Antifašistična demonstracija 27.aprila me je ob vseh svojih sodobnih označevalcih spomnila tudi na surrealizem prve demonstracije, ki sem se je udeležil, pa ne le zaradi vampirjev, ki so bili-smo bili zraven. Bilo je l.70., demonstracija je bila anti-imperialistična -zoper ameriško bombardiranje Kambodže v okviru eskalacije vietnamske vojne; podobni protesti so se dogajali po vsej Evropi. Organizirala ga je tedaj še avtonomna študentska organizacija, ravno v času svoje »hibernacije« med revolucijo 68' in zasedbo filofaksa 71. Pred menzo v ŠN se nas je v lepem junijskem vremenu, sredi ignorantskega poležavanja na travi in nabijanja žoge »tihe večine« zbralo kakih sto aktivistov, bil je srdit govor, bili so transparenti, pohod v mesto je tudi tedaj varovala milica. Je pa bila ena zanimiva razlika: anti-imperialističnega protesta se je udeležila tudi četica študentov-nacionalistov Marjana Poljška, sedanjega ajdovskega župana –bili so nekakšna socialistična inačica Hervardov, imeli so svoje domoljubne parole, transparente, slovensko zastavo. A nam levičarjem ni prišlo na misel, da bi jih odganjali, jih imeli za sovražnike- bili so preočitno marginalni, naša stvar je bila očitno hegemona; anti-imperializem in anti-fašizem sta bila uradna doktrina-od tod tudi surrealizem »protesta«.Šele kasneje, v »svinčenih letih«je postal fašizem motnja za režim v obliki »naci-punka in Laibacha.
In danes? Anti-fašizem je še vedno del prevladujoče ideologije- tudi Janševe. Liberalna demokracija in kapitalizem- nekoč znana kot imperializem- pa sta se iz Amerike preselila kar k nam domov – in to skupaj z arzenalom človekovih pravic, multikulturnosti, strpnosti do drugačnih, pa čeprav na papirju.Res so se v zadnjem času zaradi »hude jame« - pa ne one v Stožicah- in procesne oprostitve kolaborantskega nadškofa okrepili pojavi, ki jim nekateri radi rečejo «fašisoidni«, a vseeno me dvojica- fašizem-antifašizem kot mobilizacijska parola in lokacija sovraga rahlo spominja na iskanje ključa pod lučjo; pa čeprav je bil zraven tudi anti-kapitalizem-ali pa prav zato! Kajti po moje ga ni razloga pod soncem, da bi med aktivisti in militanti -večinoma najbrž študenti humanistike- vladala kakršnakoli konceptualna ohlapnost in ljudsko-frontovstvo iz 30-tih let, še posebej v času krize kapitalizma. Pa vendar je ena od pre-emptivnih interpretacij demonstracije- članek »Slovenska sprava je pozaba antifašističnega boja« v Dnevnikovem Objektivu- prignala prav to retro-kominternovsko logiko do problematičnega roba, saj je praktično ponovila vajo izpred 68 let-in boj proti domnevnemu »fašizmu« uporabila ne le za trdo revolucionarno retoriko, ampak tudi za neke vrste rehabilitacijo povojnih pobojev kot revolucionarnih.
No, da demokracije še ni čisto konec, pa kaže druga »idejna« skrajnost,ki se mi je zgodila na demonstraciji; na mojo pripombo, da »je pravi nasprotnik globalni in slovenski kapitalizem, in ne neonacisti«, me je mlada novinarka vprašala, ali bi moral biti protest proti »ljudem v kravatah«. Ta ljubko lahkotna »stilska oznaka« namesto trde ideološke me je napeljala na misel, ki vsaj opazovalcem Žižkovega asteroida ne more biti tuja: ali so »ljudje v kravatah« danes res prava tarča antifašizma? Ali se ne bi mnogi med njimi strinjali z anti- fašističnimi, pro-imigrantskimi, za-izbrisane sporočili zborovanja- saj so vendar izobraženi in razgledani? Pa Katarina Kresal jim je gotovo kul? Pa tudi z geslom »ko razpada kapitalizem, zaudarja po fašizmu« bi se kot liberalci »ljudje v kravatah« najbrž strinjali, ko pa so ti neonacisti, obritoglavci in Hervardi tako nekulturni, neizobraženi in grozni?
No, morda je res še prezgodaj za čisti anti-kapitalizem, protivladne proteste ipd.; in se bo šele začelo mreženje novih »antifašistov« s starim delavskim razredom pa še posebej animacija in mobilizacija novega , »kognitivnega«, cyber-delavstva s pomočjo Facebooka in Twitterja. Najbrž pa ni prezgodaj za notranjo debato o pravih in navideznih sovragih , pa tudi o »revolucionarnih« stališčih, ki farsično ponavljajo zgodovino.
