Glasba> Tolpa bumov

Svojevrstni ljubljenček elektronskih navdušencev po svetu KIERAN HEBDEN (aka FOUR TET) s svojim tretjim albumom znova osvaja naša hipnotizirana ušesa. Z naslovi albumov DIALOGUE, PAUSE in zadnjim ROUNDS Hebden že tradicionalno posega v glasbeno izrazoslovje. Novi album je poimenoval po znaku za ponavljanje glasbene teme (saj veste: dvopičje in dve črti, da capo al fine) in s tem morda še najbolje ponazoril to, kar ustvarja kot solo glasbenik. Inventivna folktronica z obskurnimi samplanimi zvoki iz okolice ter repeticija na potenco. Če ste že slišali album Pause, vam Rounds zagotovo ne bo neznanka...

Kieran Hebden oz. Four Tet, kot je poimenoval svoj solo elektronski projekt, je eden izmed najbolj dejavnih in tudi najuspešnejših predstavnikov mlajše garde britanskih glasbenikov. Že v najstniških letih se je udejstvoval v svoji matični zasedbi Fridge, s katero je odkrival nove možnosti kitarskega izraza, s prvim računalnikom pa so ga povsem prevzele nove možnosti produciranja glasbe. Svoj prvenec kot Four Tet je izdal leta 1999 pri majhni založbi Output, že s svojim drugim albumom, tokrat za večjo in agilnejšo založbo Domino, pa je doživel izreden uspeh tako pri kritikih kot tudi pri fanih. Ravno zaradi enormnega in popolnoma zasluženega uspeha je Hebden postal kar nekakšen heroj vseh zaljubljencev v elektronsko glasbo.

Z albumom Pause nam je Hebden ponudil rustikalen odziv brezdušnemu sampladeličnemu vuduju, ki se je v elektronski godbi na začetku milenija pojavil v ogromnih količinah in v svoji pojavnosti seveda še danes vztraja. S svojo mešanico laptop konstruktivizma in zemeljske inspiracije je sestavil rešeto iskrivih akustičnih kitar, bežnih posnetkov s terena in opotekajočih se uličnih beatov, zapakiranih v ponovno oživljenem zanimanju za britansko folk glasbo. To pa je bila tista magična kombinacija, ki je hipnotizirala mnoge.

Tretji album ROUNDS je logičen napredek v razvoju Hebdenove glasbene ustvarjalnosti, ki mu, resnici na ljubo, manjka nekaj tiste začetniške naivnosti, ki je recimo odlikovala prvenec DIALOGUE. Ne ponudi nam ničesar zares novega in sapo jemajočega, vendar pa, hvalabogu, s svojim glasbenim izrazom ostaja še vedno dovolj konsistenten, da zveni prekleto zanimivo. Kot najljubša majica, ki na pogled sicer ni več nova, vendar se v njej počutimo bolje kot v katerikoli novi. Z neverjetno lahkoto kombinira baročne harfe in old-school beate, ki jim nato povsem liberalno dodaja strunsko jamranje in elektronske mutacije. Vmes se vrivajo še sampli iz narave: od črede ovac tam nekje iz škotskega višavja pa do najbolj simpatične piskajoče otroške igrače v zaključnem komadu SLOW JAM.

Gre za elektronsko godbo, narejeno na domačem računalniku, ki pa ne zveni elektronsko. Tu se pozna vpliv dejstva, da je Kieran svojo glasbeno pot pričel v »ta zaresnem« bendu in ne za svojo delovno mizo kot dandanašnji že vsak tretji mulc iz ulice.

Novi album ROUNDS je, kot pravi sam Hebden, precej bolj ambiciozno zastavljen od prejšnjega. Na njem najdemo precej več potencialnih hitov kot na njegovem predhodniku. Več je bilo vloženo v promocijo in tudi v tisku je doživel precejšen odziv, vendar pa, če je s prejšnjim albumom Hebden na glasbenem tržišču ponudil nekaj povsem novega in svežega, ta komponenta z novim albumom odpade. Hebden zveni pač že znano. Rounds se bistveno ne razlikuje od predhodnika in prav zanimivo bo videti, če bo Hebden tudi z naslednjim albumom vztrajal v isti špuri, ali pa nam bo vendarle ponudil nekaj povsem novega.

Komadi: HANDS, SHE MOVES SHE, FIRST THING, MY ANGEL ROCKS BACK AND FORTH, SPIRIT FINGERS, UNSPOKEN, CHIA, AS SERIOUS AS YOUR LIFE, AND THEY ALL LOOK BROKEN HEARTED in za slovo še melanholični SLOW JAM.