KURDI PO SALADINU PONOVNO V OSPREDJU TURŠKEGA ZANIMANJA Ponedeljek, 17. 8. 2009 avtor/ica: Matej J
Po ustanovitvi turške republike v začetku prejšnjega stoletja so se Kurdi večkrat uprli oblastem, utrpeli milijonske deportacije, prepoved kulture, jezika, v zadnjem četrtletju pa je boj med vojsko in PKK-jem, Kurdsko delavsko stranko, ki jo vodi danes priprti Abdullah Öcalan, terjal vsaj štirideset tisoč življenj. Tako vlada premiera Recepa Erdogana, kot predstavniki Kurdov zatrjujejo, da se odpira nova era.
Po ustanovitvi turške republike v začetku prejšnjega stoletja so se Kurdi večkrat uprli oblastem, utrpeli milijonske deportacije, prepoved kulture, jezika, v zadnjem četrtletju pa je boj med vojsko in PKK-jem, Kurdsko delavsko stranko, ki jo vodi danes priprti Abdullah Öcalan, terjal vsaj štirideset tisoč življenj. Tako vlada premiera Recepa Erdogana, kot predstavniki Kurdov zatrjujejo, da se odpira nova era.
Leto 1984, 15. avgusta označuje obdobje oboroženega boja, medtem ko naj bi 15 avgust letošnjega leta označeval novo ero miroljubnega in zmernega boja meni kurdski pisatelj Ahmet Gulabi Dere. Pred tedni je za petindvajsetletnico Öcalan napovedal objavo poti k miroljubni razrešitvi spora, a tega ni storil, ga pa je skušala zasenčit vlada z napovedjo sprememb zakonov v okviru akcije imenovane "Kurdsko odprtje", dasiravno vladna agenda ni znana.
O "odpiranju" in v mnogih pogledih resnično neprecedenčnim trenutku smo se pogovarjali z Ragip Duranom, priljubljenim tudi med Kurdi, predavateljem na Istanbulski univerzi in novinarjem, pred desetletjem priprtim zaradi objave intervjuja z Öcalanom, ter turškim analitikom Emre Uslujem.
