PRIMER JURIŠIĆ IN FRONTA SLOBODE Ponedeljek, 5. 10. 2009 avtor/ica: APR
Prejšnji teden je bil na beograjskem sodišču za vojne zločine na dvanajst let zapora obsojen Ilija Jurišić. Maja 1992 naj bi v Tuzli ukazal napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade. 2. oktobra, na šestinšestdeseto obletnico osvoboditve mesta, je na takšne poskuse zgodovinskega revizionizma in na druge politike, ki tudi pod patronatom Evropske unije vse bolj getoizirajo regijo na podlagi etnične pripadnosti, hkrati pa pospešujejo neenakost in diskriminacijo, opozorila družbena iniciativa Fronta Slobode.
Prejšnji teden je bil na beograjskem sodišču za vojne zločine na dvanajst let zapora obsojen Ilija Jurišić. Maja 1992 naj bi v Tuzli ukazal napad na kolono Jugoslovanske ljudske armade, ki bi se morala v dogovoru z bosanskimi oblastmi umakniti iz mesta. Samo sojenje je precej kontroverzne narave, saj je potekalo proti državljanu tuje države, torej Bosne in Hercegovine, ki naj bi zločin storil na ozemlju tuje države, Bosne in Hercegovine, poleg tega pa preiskava o primeru še vedno poteka tudi v Sarajevu. Upoštevane so bile zgolj priče tožilstva, pa še te niso obremenile Jurišića osebno. Vse več indicev je, da je bilo sojenje zlorabljeno v politične namene, Jurišiću pa dodeljena vloga žrtvenega jagnjeta. Več o primeru nam je povedal predsednik fundacije Istina, pravda, pomirenje iz Tuzle, Sinan Alić:
Obsodba ima velik odmev v Tuzli, mestu, ki je tudi v bosanski vojni ohranila značaj večnacionalnega mesta s pripadniki različnih religij. Ponaša pa se tudi z dolgo tradicijo antifašističnega boja, saj je bilo po osvoboditvi med 2. svetovno vojno največje svobodno območje v okupirani Evropi. 2. oktobra, na šestinšestdeseto obletnico osvoboditve mesta, je na takšne poskuse zgodovinskega revizionizma, ki hoče zamenjati vloge agresorja in žrtve ter na druge politike, ki tudi pod patronatom Evropske unije vse bolj getoizirajo regijo na podlagi etnične pripadnosti, hkrati pa pospešujejo neenakost in diskriminacijo, opozorila družbena iniciativa Fronta Slobode. V njenem imenu je spregovorila Jasmina Husanović:
