Politika> KrOFF

KrOFF KAO PODPORE ZELAYI
Torek, 1. 12. 2009

avtor/ica: Boris V.

... MOL zadolžena za novih 16 milijonov evrov ...
... Komentar Žnidaršiča na izstop iz poslanske skupine DeSUS ...
... Začela se je razprava ICJ o razglasitvi kosovske neodvisnosti ...
... Nemčija ne bo še poslala novih vojakov v Afganistan ...
... Na iberoameriškem vrhu v bran Zelayi ...

Mestna občina Ljubljana se je pri Unicredit banki z blagoslovom ministrstva za finance in mestnega sveta zadolžila še za šestnajst milijonov evrov. Po navedbah župana Zorana Jankovića bo Ljubljana tako konec leta zadolžena za 121 milijonov evrov, v ta znesek pa so vključena tudi poroštva, ki se štejejo za zadolžitev.

V OFF Programu smo že poročali, da sta poslanca Vili Rezman in Franc Žnidaršič izstopila iz poslanske skupine DeSUS. Predsednik Državnega zbora Pavle Gantar je dejal, da to ne spreminja razmerja med koalicijo in opozicijo, saj sta oba napovedala, da bosta ostala v koaliciji. Govorili smo z Žnidaršičem, ki je nastalo situacijo takole komentiral:



Zakaj pa kljub očitni nedobrodošlici v stranki iz nje ne izstopi?



Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je začela razprava glede vprašanja zakonitosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova februarja lani. S predstavitvijo argumentov je začela Srbija, vodja njene delegacije Dušan Bataković pa je poudaril, da je odcepitev Kosova izziv Združenim narodom in avtoriteti te organizacije. Popoldne je na vrsto prišla kosovska stran, ki jo vodita zunanji minister Skender Hyseni in britanski odvetnik Michael Wood.

Nemška kanclerka Angela Merkel je po pogovorih z afganistanskim premierom Jusufom Rezo Gilanijem v Berlinu dejala, da Nemčija zaenkrat ne bo povečala števila svojih vojakov v Afganistanu. Nemčija bo z odločitvijo o napotitvi novih enot počakala do osemindvajsetega januarja, ko se bo v Londonu zgodila mednarodna konferenca Združenih narodov o razmerah v Afganistanu. Nemčija je sicer s 4300 vojaki tretja največja tuja vojaška sila v državi.

Na iberoameriškem vrhu na Portugalskem so voditelji latinskoameriških držav, Španije in Portugalske zavzeli skupno stališče, da bi se moral odstavljeni predsednik Hondurasa Manuel Zelaya vrniti na oblast. Voditelji so namreč junijski državni udar v Hondurasu označili za nesprejemljivega. Kljub tej skupni izjavi so Kolumbija, Peru in Kostarika individualno nedavne predsedniške volitve že priznale in jih označile za legitimne.



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=21493