Tretji december je svetovni dan invalidov, ki ga je Slovenija obeležila z geslom »Ustvarjamo pogoje za neodvisno življenje«. Dva dni pred tem je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Na ta način želi ministrstvo preprečiti in odpraviti diskriminacijo velikega dela prebivalstva, še posebej, ker je glas hendikepiranih oseb pogosto zamolčan:



To je bil glas predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaža Wrabra. V slovenskih uradnih dokumentih se za osebo z različnimi hendikepi uporablja beseda invalid, kljub temu pa bomo tekom oddaje uporabljali tudi besedno zvezo hendikepirana oseba. Začnimo s prvim sogovornikom: Cveto Uršič je generalni direktor direktorata za invalide. Za naš radio je predstavil glavno nalogo omenjenega zakona:

Pri pripravi predloga zakona so sodelovala različna invalidska društva in organizacije. Kot pri vsakem zakonu se mnenja o predlaganih rešitvah razlikujejo. Prisluhnimo Matjažu Juhartu, sekretarju Zveze društev gluhih in naglušnih, ki je od začetka sodelovala pri pripravi zakona:

Relativno pozitivno mnenje o zakonu ima predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Boris Šuštaršič, ki izpostavlja bistvene prednosti zakona, a hkrati tudi opozarja na neroden čas, v katerem je predlog zakona ugledal luč sveta:



Kot običajno je Elena Pečarič iz Društva za teorijo in kulturo hendikepa kritična do mainstream politike in ustaljenih postopkov reševanja problematike hendikepiranih:



Podobne načelne zadržke do zakona kot Elena Pečarič ima Tomaž Wraber, ki ga predvsem moti, da se poskuša v enem zakonu združiti dve različni problematiki:

Matjaž Juhart bo tudi na primeru radijskega medija izpostavil konkretne težave gluhih in naglušnih oseb:



Predlog zakona poskuša izničiti vsako diskriminacijo hendikepiranih oseb v javnih postopkih. Tu imamo v mislih sodne in podobne upravne postopke. Tomaž Wraber:



Zakon o zaposlovanju invalidov ima v Sloveniji že nekajletno prakso. V času tako imenovane gospodarske krize pa se tudi hendikepirane osebe težje znajdejo na trgu dela. Za splošen pregled stanja pri zaposlovanju invalidov smo poklicali Marušo Erbežnik iz Sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov:



Podobno vprašanje o zaposlovanju invalidov smo postavili Borisu Šuštaršiču iz zveze invalidskih društev:



Bolj luciden vpogled v zaposlovanje invalidov, sploh ker naj bi bila pravica do dela ena od osnovnih človekovih pravic, ima Tomaž Wraber:

Predlog zakona je nedvomno dobra podlaga za konstruktivno debato v javni razpravi. Kljub temu pa Elena Pečarič negativno gleda na pozicijo javnih uslužbencev pri pripravi in dodelavi omenjenega zakona:



Včasih je pri pripravi zakonodaje smiselno upoštevati tudi dobre prakse iz tujine, pa četudi prihajajo iz Združenih držav Amerike. Tomaž Wraber:



Kultivirala sta se Tadej in Igor.