Univerza> Kaj pa Univerza?

Univerzalizacija 2009
Četrtek, 31. 12. 2009

avtor/ica: univerza

... še enkrat se bomo ozrli na prigode leta dvatisočdevetega povezane s šolstvom, študentarijo in politikantstvom...
...podržali bomo ogledalo in opozorili na sranja...
...pa ne zadnjič...
...prisluhnite zabavnim izjavam, ki jih nemara niste slišali...

UNIVERZALIZACIJA 2009

















Aja, a res?









Aha! Generacijski prepad. Pa še urednik univerzitetne redakcije je sadist:









V leto 2009 smo kot po vsakem novoletnem rajanju in prenažiranju vkorakali polnih riti in do onemoglosti raztegnjenih želodcev. Zato nas je še toliko bolj čustveno vznemirila novica o občutni podražitvi cen študentskih bonov. Vseh barv podmladki so takoj poskočili in se oglasili s svojimi »piar« izjavami. Nekateri mladinci so odgovornost za situacijo iskali pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, drugi pa so zažugali predvsem gostincem in pozvali k bojkotu.

No, spravimo se sedaj še na nič hudega sluteče krivce za stanje visokega šolstva pri nas. Začetek leta 2009 je postregel tudi s koncem Nove univerze. Sredi januarja se je tako z odločbo vlade končala dolgotrajna desničarska ambicija po ustvarjanju pravovernih kadrov.

Kaj pa univerza? »Univerza v Ljubljani goji temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, pri čemer si prizadeva dosegati odličnost in najvišjo kakovost na vseh področjih znanosti in umetnosti ...« Ma ne ga srat, no. Z bolonjsko reformo na čelu pušimo kurac vključno z vso Evropo:









Ampak kaj naj bi ta bolonjska reforma sploh bila?









Če ste brali med vrsticami, bolonjska reforma pomeni pokoravanje pohlepni kapitalistični miselnosti. To se je nekako dokazalo na februarski okrogli mizi o povezanosti visokega šolstva in gospodarstva. Na njej je minister za delo Ivan Svetlik izrazil prepričanje, da lahko znanje, ki nastaja na univerzah, postane generator novih delovnih mest.

Februarja pa so se zgodile tudi nadomestne volitve v študentski zbor ŠOU Ljubljana. Po njih je zmago pobrala neodvisna študentska mreža. Koliko je besedica 'neodvisna' pesek v oči, presodite sami; dejstvo pa ostaja, da so volivci, kot na prejšnjih parlamentarnih volitvah, delovali po principu bolje, da volim njih, kot pa da na oblasti ostanejo ta stari. S tem se je končala farsa ŠOU in študentski veljaki so lahko spet začeli delati s polnimi žepi.

Mesec marec je postregel z debatami o štipendijski politiki. Kolobocije okoli tega, koliko lahko posamezna družina zasluži, da si študirajoči lahko obetajo tisto borno državno štipendijo, se je končala na ravni 68 odstotkov. Že takrat pa so se pojavile prve govorice o prihodnosti študentskega dela, k čemur se vračamo malenkost kasneje.

Zaenkrat pa se osredotočimo na problem diskriminacije študentov s posebnimi potrebami, na kar je aprila opozorila varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek Travnik. Ti študentje na marsikateri fakulteti nimajo omogočenega dostopa, gluhi in naglušni bi potrebovali več tolmačev, vse to pa je le manjši del težav. Največje težave so seveda pri zagotavljanju financiranja. Da pa se zadeva da izpeljati, so dokazali pri Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer so začeli izvajati projekt StuDis – razvijanje inkluzivnega visokega šolstva.

Pomembna novost za zagotavljanje teh in onih potreb vseh pa je zajeta v predlogu novele Zakona o visokem šolstvu.









Vsaj navzven najbolj trezna novost zakona je ustanovitev Agencije za kakovost v visokem šolstvu. Pa vendar tovrstna agencija finančnih sredstev ne bo mogla zagotoviti. Študentje prevzemajo del bremena gospodarske krize na svoja ramena. Tako smo si gospo, ki sliši na ime gospodarska kriza, tudi mi oprtali in se po kriznih časih odpravili po poteh, ki nam jih je gradilo iztekajoče se leto. Anekse še pripravljamo! A kljub temu bi morali ravno v teh težkih časih, ko se je težko strezniti, globlje pogledati v kozarec in dati znanju priložnost:

















Nič kaj dosti pa niso govorili naši hrvaški kompanjoni. Aprila je hrvaškim študentom dokončno prekipelo, zato so zasedli fakultete in bojkotirali predavanja. Njihov protest je trajal dober mesec in nič kaj ni kazalo na ustavitev. So pa pokazali, kako se stvari streže.

Medtem ko so hrvaški študentje zasedali in protestirali proti uvedbi visokih šolnin in neoliberalizaciji visokega šolstva, so slovenski študentje brezskrbno rajali v mesecu maju. Poleg Škisove tržnice je svoje rajanje priredil tudi ta starec, ki ga lahko poslušate na 89,3 MHz. Radio Študent je namreč prerasel v čilega in zdravega 40-letnika, čeprav se nekateri s tem ne bi strinjali:









Je pa dvig obilice prahu med študentsko srenjo dosegel minister za razvoj, Mitja Gaspari. Tako je povedal, da je študentsko delo napaka oziroma anomalija na trgu dela in s tem potiho nakazal na spremembe, ki se polagoma in na nemoč študentov že uresničujejo:









Univerzitetna redakcija pa je – ne bodi len – pripravila akcijski načrt o lenivcih. Ti predstavljajo šest živalskih vrst srednje velikih sesalcev, ki živijo oz. so živeli predvsem v Srednji in Južni Ameriki ter pripadajo rodu megalonychidae in bradypodidae, del vrste pilosa. Taksonomska podskupina lenivcev so folivori, medtem ko jih nekateri poznajo tudi pod imenom phyllophaga. Obe prej našteti imeni pomenita »listojedci« ali »listožeri«. Za to živalsko vrsto se pojavljajo še imena ritto, rit in ridette. Te pojme uporabljajo predvsem domorodska plemena Ekvadorja, najpogosteje pa jih povezujejo s pojmi, kot so spanje, jesti oziroma žreti in umazan. Vse morebitne podobnosti z resničnimi osebami ali življenjem so izključene.

Ampak vključimo se sedaj neposredno v boj za rektorski stolček. Septembra so namreč potekale volitve za ta prestižni naslov. Plakete so si zaželeli: Rudi Rizman, Stane Pejovnik, Janez Hribar in Jože Duhovnik. Zmagovito je roke, po hudih bitkah, ki so se odvijale tudi v etru Radia Študent, lahko dvignil Stane Pejovnik. K njegovi zmagi je izdatno pripomogel tudi Študentski svet Univerze v Ljubljani, ki ga je soglasno podprl. Novega rektorja je doletela tudi čast biti rektor v času 90-letnice ljubljanske alme mater.

In že smo pri oktobru, temu veselemu mesecu začetka študijskega leta. In – akcija:









Idealistični so morali biti študentski aktivisti. Ne ravno po svoji volji. Nemški, avstrijski in hrvaški študentje s protesti opozarjajo na plačljive redne študije. Slovenskim študentom kaj takega zaenkrat ni treba, ker se včasih niti nimajo možnosti zbirati in združevati. Saj se primeri, da jih obramboslovni naciji in uniformirani organi izženejo kar iz lastne fakultete. Predvsem in samo zato, ker bivša Fakulteta za politične vede in novinarstvo večkrat trži svoje prostore. Z udinjanjem kapitalistično-natovskim strukturam mladi slovenski vojščaki tako skrbijo za napredek na področju prosvete.

Ja, zarota svetohlincev je očitna. Odkrivati pa se jih bo tudi v letu 2010 trudila univerzitetna redakcija. Srečno nam!










Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=21860