Minilo je kar nekaj časa, odkar je Zajtrk avantgarde pokazal poslušalcem, kar ima za pokazati. Danes boste slišali delček albuma At a loss for words dveh znanih zvočnih provokatorjev, Johna Wiesa in Davea Phillipsa [džona viza in dejva filipsa]. John Wiese je iz westkousta, ha, in je član znane nojz grupacije Sunn O))). Dave Phillips je pa Švicar in ustvarja v grind ekipi FEAROFGOD.

Načeloma se zdi, da je zvočna poezija domena pesnikov in ne glasbenikov. Gre namreč za nekakšen imaginarij, katerega ustvarja samo ime tega, s čemer se ukvarjamo: zvočna poezija. Poezija kot jedro leksikalizirane fraze prevzame nase večje pomensko polje in ekola, mišljenje, da je zvočna poezija bolj poezija kot zvok ali zvočni eksperiment, je rojeno. Poenostavljena razlaga, a vendar ne tako napačna, bi rekel!

Zato bomo poslušali kratek izsek iz prej imenovane plate At a loss for words, ki je izšla dvatisočsedmega. Na njej sta dve pesmi in zdaj boste slišali prvo, katere naslov je

Despairing at a numbness handed down from a society that is itself trapped in fracture and betrayal and denial and avoidance.



Ko se zadeva že izteka, nas pričaka tišina, zatem pa nas šokira. Preseneti. Nič novega seveda, vendar je sama terapija, ki jo z zvokom izvajata John Wiese in Dave Phillips, neverjetna. Groteskni zvoki zombijašev, to je kvazizombijev, ki so poleg vsega še Slovenci. No, ali pa ne, pač zombijev, lahko so tudi tujci.

Strašnost, ki se vrača šele v temni sobi z oknom, ki je obrnjen na temačno ulico. Kot melanholični Tintoretto ali film gris, še bolj brutalen brat film noirja. Predvsem pa eksperimentiranje, ki je vsekakor na nivoju, originalna prestrezanja lastnih zvokov in seveda, dinamika. Praznine med vzkliki niso več le mrtve praznine, temveč so pomensko polna polja strašnosti, pravzaprav sama naraščajoča strašnost, občutek prihajajočega trpljenja in aksioznost. To sta Wiese in Phillips na enajstminutni plati At a loss for words.

At a Loss for Words



Naslednjič pa bomo govorili o Guattarijevem pogledu na zvočno eksperimentiranje in zvok v primerjavi s pisano besedo. Guattari je znan iz dvojca DG, ki pa žal ni znani modni dvojec DolčeGabana, temveč kapitalistično shizofrenični dvojec DeluzGatari.