LUKE SLATER, 19. 2. 2010; Klub K4, Ljubljana

* Gostovanje britanskega techno pionirja Luka Slaterja v Podalpju se je zgodilo v pravem trenutku. Pred dobrega pol leta je z albumom ‘Temporary Suspension' namreč reaktiviral svoj najbolj cenjeni alter ego, Planetary Assault Systems, rezerviran za tiste najbolj žlahtne, trde techno muzike. Album je zedinil mnenja, da gre za enega najučinkovitejših plesnih materialov, ki navdih neobremenjeno črpa iz brezkompromisnega techna devetdesetih let minulega stoletja. Torej obdobja, ko je ta glasba osvojila klubovja po vsem svetu in izstrelila kopico producentov, ki so narekovali nove plesne smernice. Nekaterim se je v vrhu najzanimivejših ustvarjalcev uspelo obdržati vse do danes in mednje preko mnogoterih elektronskih odvodov nedvomno sodi tudi Slater. Svoj pohod v milje elektronske glasbe je začel pred dvajsetimi leti, skupaj s takrat novo nastalo strujo britanskih elektrončkarjev tipa Aphex Twin, Autechre, Black Dog pa seveda v tistem času morda najbolj pomembno otoško techno navezo LFO.

Na prvi posluh producentov ne bi dajali v isti koš, vendar pa je sorodnost med njimi mnogo večja, kot to ponuja prvi vtis. V svojih začetkih so se namreč vsi oprli na takratni pohod acid housa, skozenj pa na izročila detroitskega techna. A medtem ko so Aphex Twin in kompanija iz teh nastavkov začeli postavljati neko povsem samosvojo estetiko in je bil LFO vez med purističnim technom in novo abstraktnejšo strujo, je Slater obdržal mnogo tesnejši stik z detroitskimi smernicami. Iz teh je skozi devetdeseta leta minulega stoletja postavil temelje cenjenemu britanskemu technu, zato ni naključje, da danes velja za enega najvidnejših otoških elektronskih producentov. Potem ko je s prihodom novega tisočletja techno začel izgubljati ostrino, smo Slaterja spremljali v njegovih sicer izvrstnih electro in synth-pop izletih. Tudi te je krasila značilna atmosferična intenzivnost, vendar pa se nam je kljub temu tožilo po tistih brezkompromisnih techno briljačinah, ki jih je ustvarjal pod psevdonimom Planetary Assault Systems. Še toliko bolj v luči novih, pomehkuženih, trendovsko asketskih plesnih muzik.

Pred Slaterjevim nastopom bi bil povsem zadovoljen, če bi se ta odločil zavrteti le material z nove plošče ‘Temporary Suspension'; preprosto zato, da njeno funkcionalnost preverim še v klubskem kontekstu. A Britanec je imel drugačne načrte. V dvourni kohezivni set je namreč osredotočeno povezal širok izbor udarnega techna zadnjih petnajstih let. Na eni strani tistega iz nastavkov funkovskih industrijskih ruženj, na drugi tistega s pritiklinami electra, ni pa umanjkala niti kakšna retro okisana linija. Vse skupaj je kakopak nadgradil v značilno temačno, intenzivno atmosfero, ki je obenem delovala futuristično in retro nostalgično. Skladbe je v set povezal tehnično brezhibno, subtilno in s prehodi le izjemoma postavljal suspenz. Brez nepotrebnih poseganj v dinamiko skladb je skozi celoten set uspel obdržati že uvodoma postavljen visok tempo, s katerim je najbrž navdušil predvsem obiskovalce, ki se nam kolca po techno razvratih izpred desetih let in več.

Če Slaterju stran od plesišč lahko pripišemo kakšno zvezdniško kaprico, pa za mešalko ego profesionalno pusti povsem ob strani. Svoje nesporne DJ-ejevske spretnosti je mirno podredil ekspresivnosti komadov. Pustil jim je, da so skozi komaj spreminjajočo se repeticijo izzveneli v svoji hipnotičnosti, ki je v tovrstni glasbi morda eden ključnih presežkov. Za najbolj uspešne se preprosto izkažejo skladbe, ki jih v njihovi repetitivnosti lahko poslušaš do onemoglosti. To Slaterejevo početje je smotrnost pokazalo v primerjavi z njegovim naslednikom Ulixom, ki sicer trenutno velja za morda najuspešnejšega domačega techno DJ-a. Ta je, vsaj uvodoma - stari rejverji smo nekoliko prej odšli ravnat križe - nekoliko preveč posegal v skladbe. Bržkone ne toliko vsled težav z egom kot morda v namen samomotivacije. Skladbe je sicer podiral mojstrsko, toda prava vrednost plesnega techna se vendarle skriva v repeticiji. Slater že ve.

Uvodoma je nekaj strahu povzročil pogled na napolnjeno veliko plesišče, a pod trdim techno ritmom se je predvsem mlajši del obiskovalcev hitro prestavil na manjše plesišče, s tem pa se je odprlo ravno še dovolj prostora za resnejši poskok. Manjša graja pritiče pretihemu ozvočenju - če se lahko brez posebnih naporov pogovarjaš, nekaj najbrž ne bo prav. Plus pa pripišemo organizatorju, ki je z izbranim cvetoberom domačih techno sukačev izvrstno zaokrožil event, kakršnih v domačem podtalju žal primanjkuje.

V štirki je v sobotnih jutranjih urah svoj 4/4 poskok pilil Goran Kompoš.