 Glasba> RŠ recenzijaSezen Aksu!!!
Sreda, 31. 3. 2010
avtor/ica: MarioB
Mario Batelič recenzira nastop turške zvezde etno folk glasbe Sezen Aksu v Cankarjevem domu ... (v celoti!)
SEZEN AKSU, 30. 3. 2010; Gallusova dvorana- Cankarjev dom, Ljubljana
* Eden najbolj pričakovanih koncertov na letošnjem abonmaju Glasbe sveta je pustil, milo rečeno, mešane občutke. Turška pevska diva Sezen Aksu, ki velja v domovini za živo legendo ter inštitucijo, po kateri se zgledujejo drugi glasbeniki, je, po naših vtisih, koncertni nastop izpeljala malomarno, jebivetrsko in na trenutke skorajda pobalinsko. Ampak slišimo, da so številne pritikline koncerta, s katerim nas je Sezen Aksu obdarovala sinoči, njen trade mark.
Pojdimo po vrsti, kot se temu reče ... Sezen Aksu je na oder stopila s počasnim, a trdnim korakom, elegantno, v dolgi črni obleki, z izrezom, iz katerega je kukala desna noga. A ta eleganca in odkrita, čeprav le nakazana erotičnost, žal povečini nista izžarevali iz njene interpretacije. Pevka si je za takšne vtise sama kriva, saj je nenehno opletala z mikrofonom, ga enkrat preveč približala, še večkrat pa oddaljila od sebe in njen sicer močan ter prodoren vokal so spremljevalni glasbeniki zlahka pohodili.
Če se je sprva zdelo, da je bila ta njena igra z mikrofonom plod nesrečnega naključja ali pa iskanja pravega razmerja med svojim vokalom in zvokom benda, pa se je kmalu izkazalo, da gre očitno za njeno kaprico, saj je tovrstno igračkanje z mikrofonom ponovila v malone vsaki pesmi.
Kot da take, napol slišne pesmi – vsaj kar zadeva njen vokal – niso bile zadosti za naše nelagodje, pa je Sezen večkrat v svoji polomljeni angleščini z besedo skušala kakor da povezovati koncert, a je bolj kot ne še bolj razlomila njegov tekoč potek. Dostikrat se je na kake svoje besede zahihitala in ni bilo vedno jasno, zakaj se smeje. Očitno se je imela kar v redu in se je fino zabavala, kar za publiko ne bi mogli trditi.
Ko pa se je vendarle potrudila in pustila mikrofon pri miru ter se poglobila v interpretacijo, nas je, recimo v vsakem četrtem ali petem komadu, uspela prepričati, da nima brez razloga statusa pevske dive. Baladne pesmi, ki so se - tako po glasbilih kot v aranžmajih - enako opirale na tradicionalne motive, komorno glasbo, pop in jazz, je okrasila s suvereno pevsko prezenco, z glasom, ko je k tenkočutni spremljavi zlahka dodala trdnost in jasnost ali pa se je v skoraj šepetu približevala tišini oziroma komaj slišnemu šumenju.
A kot rečeno, je bilo takih trenutkov bolj malo in koncert si bomo najbrž prej zapomnili po tem, da je eno pesem odpela spremljevalna pevka, za katero se je zazdelo – ker do takrat Sezen še ni ničesar pokazala –, da je boljša od legende. Eno pesem pa je odpela tudi – saj ni res, pa je! – frizerka in vizažistka Sezen Aksu, ki je v malce popačeni, a vsem razumljivi srbohrvaščini povedala, da je iz nekdanje Jugoslavije, da že 25 let dela s Sezen in da rada poje pesmi, ki se jih še spomni. Med drugim tudi razvpiti Đurđevdan oziroma Ederlezi, ki ga je tudi zapela in poklicala še publiko, naj ji pritegne, kar je vse skupaj izpadlo precej kilavo.
Sezen se ji je sicer pridružila le proti koncu pesmi, kar je res škoda, saj ima turška pevka to pesem v svojem repertoarju in je njena različica med boljšimi. A nam očitno, tako kot marsikaj drugega, kar sodi na pošteno odpet in odigran koncert, ni bilo usojeno, da jo slišimo, kot se šika. Če vsemu temu dodamo še dejstvo, da je Sezen pogosto zapustila oder, medtem ko je bend naprej igral, pa še nekaj njenih skečev, nam v zmedeni glavi ostanejo zares precej mešani občutki. Če drži, da so dodatki na nastopu – od igračkanja z mikrofonom do preveč govorjenja, ki niti ne pove veliko – značilnosti njenih koncertov, nam v uteho ostajajo njene sijajne plošče in pesmi, ki jih očitno v živo ne bomo slišali, kot jim pritiče.
Nad muhasto pevsko divo Sezen Aksu se je zmrdoval Mario Batelič
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=23047
|