 Kultura> Dlako z jezikaNepovabljeni: Globalizacija, nacionalizem in migracije
Petek, 9. 4. 2010
avtor/ica: Ana Podvrsic
Četudi se monografija Nepovabljeni vprašanja priseljencev loteva na holističen način, v svoji obravnavi ostaja partikularna.Zamenjava družbenih učinkov za vzroke njenega delovanja pa celotno razpravo v Nepovabljenih obrne v prid tiste optike, proti kateri se načeloma izreka.
Obravnavanje vprašanja tujih priseljencev verjetno ni najlažja naloga. Možnosti je več: lahko napadamo politike držav in njihovo regulacijo državnih vstopov in izstopov; lahko poprimemo za diskurzivne analize vzpostavljanja mi-vi-oni skupnosti ali pa se postavimo na stran multikulturne strpnosti in sprejemanja. Obstaja še ekonomsko-materialistični vidik: v tem primeru tujca sploh ni, obstaja le, kolikor je definiran kot delovna sila in potencial eksploatacije.
Kakor koli že, kljub analitičnim razlikam so določeni dejavniki v obravnavi tujih priseljencev konstantni: kapitalistični produkcijski način, obstoj države in njene imigrantske politike ter odzivi okolice do prišlekov. Ana Kralj se je odločila za ambiciozno obravnavo vseh treh elementov, kot prizna tudi sama. Svojo monografijo Nepovabljeni, ki je izšla lani pri založbi Annales v Kopru, je tako podnaslovila Globalizacija, nacionalizem in migracije ter vsaki temi posvetila posebno poglavje.
A želja po razumevanju, kateri družbeni procesi sprožajo imigrantske itinerarije in kaj najbolj določa odnos novega okolja do prišlekov, je avtorico vodila v preambiciozen projekt: knjiga sicer ponudi obsežno gradivo sodobnih socioloških refleksij, a se vodilna nit argumentiranja zaradi nejasno zavzetih stališč izgubi. Tako se npr. obravnava globalizacije začne s primerjavo Wallersteina, Becka, Giddensa in Baumana, vendar njihove nasprotujoče in izključujoče znanstvene trditve ostajajo nerazrešene. Če je globalizacija za Wallersteina ideološki mit, ki služi reprodukciji vladajočih razredov, ostalim trem predstavlja realno družbeno dejstvo in izhodišče znanstvenega preučevanja.
Monografija se izreka za Baumanov koncept človeških izvržkov: te je kapitalistična mašinerija izvrgla kot odvečne in neuporabne, ker se ne morejo vključevati v sistem kot potrošniki. Ampak ali kapitalizem res proizvaja odvečne ljudi, kar naredi, kot lahko beremo, globalizacijo etično nevzdržno in moralno nesprejemljivo?
V Wallersteinovi dialektiki centra in periferije bi prej veljalo, da so revni, begunci, priseljenci in prosilci za azil kapitalizmu bolj kot ne nujno potrebni. V tekmi za presežno vrednost omogočajo neprestano nižanje cen delovnih mezd in večje možnosti dobička, pa naj se boj odvija v Aziji, Afriki ali v Kočevju. Poleg tega se analiza družbenega dogajanja z vidika potrošniškega sveta postavi na gledišče podjetnika - se pravi kapitalista - in tako lahko le moralizira. Zato je morala le ena izmed oblik ideologije, ki, kot pravi Althusser, vedno izražajo razredne pozicije.
Z vodilne razredne pozicije se izjavlja tudi državna politika do pripadnikov nižjih slojev in migrantov. Tako porast moči nacionalne identitete in sovražnega odnosa do vseh tako imenovanih „izvrženih“ ni resnični vzrok njenih izključevalnih odločitev, ampak prej učinek. Prav zamenjava družbenega učinka in vzroka pa je temelj delovanja same družbene strukture.
Mar širjenje sovražnega govora do vseh tako imenovanih „izvrženih“, analizo katerega zasledimo v tretjem delu monografije, ne služi bolj prikrivanju dejstva, da se država iz socialne vse bolj spreminja v privatno upravljanje kapitala? Vprašanje izpolnjevanja dolžnosti socialne države pa ne zadeva le prišlekov, revnih, Romov in brezposelnih, ampak celotno volilno davkoplačevalsko telo.
Četudi se monografija Nepovabljeni vprašanja priseljencev loteva na holističen način, v svoji obravnavi ostaja partikularna. Spregleda Wallersteinovo misel, da je princip izključevanja mehanizem same vzpostavitve nacionalne države in njenega pravnega sistema že vse od francoske revolucije dalje. Le na način izključevanja so se lahko države in njeni prebivalci pravzaprav vključili v kapitalistični svetovni sistem. Kdo bo naslednji, ki mu bo kos od pogače presežne vrednosti odvzet, postane zgolj vprašanje časa oziroma gibanja kapitala. Zamenjava družbenih učinkov za vzroke njenega delovanja pa celotno razpravo v Nepovabljenih obrne v prid tiste optike, proti kateri se načeloma izreka.
K branju se je povabila Ana P.
|
|
Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=23169
|