WANG HUI NA SUBVERSIVE FILM FESTIVALU ZG 2009 Ponedeljek, 19. 4. 2010 avtor/ica: DPU
Lanskega maja sta v okviru teoretskega programa zagrebškega Subversive film festivala predavala Wang Hui in Minči Li, dva kitajska intelektualca, ki sta v zadnjih letih deležna velike pozornosti na zahodu in največkrat označena kot predstavnika kitajske nove levice. Če so osnovne značilnosti evropske postsocialistične levice medlost, neodločnost in dezorientiranost, sta Minči Li in Wang Hui v Zagrebu pokazala, da je s Kitajsko novo levico drugače.
Lanskega maja sta v okviru teoretskega programa zagrebškega Subversive film festivala predavala Wang Hui in Minči Li, dva kitajska intelektualca, ki sta v zadnjih letih deležna velike pozornosti na zahodu in največkrat označena kot predstavnika kitajske nove levice. Če so osnovne značilnosti evropske postsocialistične levice medlost, neodločnost in dezorientiranost, sta Minči Li in Wang Hui v Zagrebu pokazala, da je s Kitajsko novo levico drugače. V današnji In-doktrini bomo poslušali prispevek Wang Huija, profesorja na oddelku za kitajski jezik in literaturo Univerze v Pekingu. Zaradi svoje udeležbe v protestih v Tiananmenu je bil poslan na re-edukacijo v osrednjo Kitajsko, s katere se je vrnil kot eden vodilnih levičarskih kritikov sedanje kitajske oblasti.
Predavanje z naslovom »Pogovori o bodočnosti« je predstavilo delovanje nove levice, ki je del novih delavskih gibanj in bojev na Kitajskem. V socialističnem obdobju je kitajsko prebivalstvo prvič v zgodovini dobilo dostop do splošne izobrazbe, sodobnih zdravstvenih storitev in udeležbe v političnem prostoru. Tudi zato kitajska nova levica ni antisocialistična in antimarksistična, temveč na novo bere zgodovino kitajskega socializma skozi marksistično optiko ter si želi politično nadaljevati tam, kjer se je Kitajska pot v socializem v konec sedemdesetih končala.
Za ta namen je potrebno tudi novo branje trenutnega kitajskega gospodarskega čudeža. Hibridna kombinacija elementov kitajske tradicionalne tržne ekonomije, socialne varnosti in pravic iz časov socializma in zahodnega kapitalizma, je manevrski prostor, v katerem poteka boj kitajske nove levice in novih delavskih gibanj. Če Kitajska postane novi svetovni ekonomski hegemon, lahko to postane prevladujoča svetovna politično-ekonomska ureditev. Zato so teoretski prispevki predstavnikov kitajske nove levice tako pomembni in aktualni – še posebej za tiste, ki se moramo kontekstu prevlade liberalnega in postmodernističnega konformizma med novo levico na evropskem vzhodu, ponovno boriti za socialistične in marksistične pozicije.
Poslušajmo torej Wang Huija s petnajstega maja lani v Zagrebu:
