Zdaj se obračamo na vas, ki nimate sreče v ljubezni. Nudimo vam žensko, o kateri ste sanjali vse življenje. Visoka in suha, majhna in okrogla, svetlolaska ali temnolaska, rdečelaska ali platinasta blondinka: dobavimo vam lahko vse. Naše dame ohranijo vedno enako obliko telesa in se nikoli ne zgubajo. V vseh živih in mrtvih jezikih tega sveta znajo reči ja, z njimi pa lahko upravljate s pomočjo avtomatskega upravljalnika.
Interpretacija: Cyc in Valerija
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
Juan José Arreola
Juan José Arreola je bil rojen v Mehiki leta 1918, kjer je pred devetimi leti tudi umrl. Pri nas ga pozna bolj malo ljudi, zato pa ima po svetu kar zajetno število oboževalcev. Arreola je znan po tem, da je eden prvih latinskoameriških pisateljev, ki se je odmaknil od realizma. Pisal je eksperimentalne kratke zgodbe in se v svojih delih osredotočal na eksistencialistične ideje, ki jih je znal zelo lepo pečati s svojo odbito fantazijo in neobičajnim smislom za humor.
Skupaj s Juanom Rulfom in Carlosom Fuentesom je Arreola predstavljal triado mojstrov mehiške kratke zgodbe dvajsetega stoletja. Juan José Arreola pa je bil tudi tisti pisatelj, ki ga je nekoč Gabriel García Márquez odvlekel pred Fidela Castra in mu rekel: »Fidel, tale je moj najljubši pisatelj, takoj za mano, seveda!«
Mnogi ga radi primerjajo z Borgesom. Bil je namreč oborožen z brezmejno fantazijo, čudovitim spominom in veliko mero radovednosti, ki ga je pripeljala do tega, da se je izobrazil večinoma sam. Opravljal je celo vrsto poklicev: prodajal je sandale, bil je blagajničar, kmet, pastir, knjigovezec, pek, potem pa je nekega dne leta 1937 odšel v Ciudad de México, se vpisal na Nacionalni inštitut za lepe umetnosti in postal komedijant. V življenju je oboževal dve stvari - literaturo in ženske in kot je sam zapisal, sta mu obe stvari vzbujali enako mero ljubezni in strahu. Rekel je: »Bojim se, da me bosta literarno ustvarjanje in ženska, če sta iskrena, pogoltnila.«
V štiridesetih se je vrnil iz Ciudada v domači kraj, kjer je poučeval v srednji šoli in delal pri neki reviji. Želel si je postati igralec in pisatelj ter se počasi začel tudi preživljati s pisanjem. Pisal je malo, a intenzivno in si kmalu prislužil sloves ekscentrika. Poročil se je in začel potovati. Dobil je štipendijo za študij drame v Parizu, a se je od tam kmalu vrnil zaradi napadov depresije; leto poprej je namreč doživel živčni zlom. Leta 1963 je napisal svoj edini roman z naslovom Semenj (La Feria). Štiri leta kasneje je celo igral v nekem avantgardnem, precej obskurnem filmu Fando y Lis (Fando in Lis) Alejandra Jodorowskega, ki je ob svoji premieri izzval burne reakcije - šef kina je pobegnil, kasneje pa so film v Mehiki celo prepovedali.
V sedemdesetih je delal na televiziji kot voditelj oddaje o kulturi, kasneje na radiu, kjer je bil med drugim komentator nogometa. Med Mehičani je proti koncu svojega življenja veljal za pravo pojavo; leta 2000 je bil namreč še vedno častitljivi gospod v površniku, s palico in popolnoma belimi lasmi, ki čas preživlja tako, da se prešerno nasmiha, pobira književne nagrade in se udeležuje slovesnosti.
Arreolov slog zaznamuje žanrska hibridnost; pripoved tako prehaja včasih v pesem v prozi, parabolo, aforizem, pismo, novinarsko novico, osebni dnevnik, intervju, gloso, esej, epitaf ali pa v kuharski recept. Danes bomo prisluhnili kratki zgodbi Oglas, ki je izšla leta 1964 v zbirki kratkih zgodb z naslovom Confabulario. Žanrsko se spogleduje z oglasom, pri občutkih pa meša satiro s tragičnostjo, hkrati pa odpira eksistencialna vprašanja o človeku, njegovih željah, strahovih in nemoči.
Literarne oddaje Tu pa tam so podprte s strani MOL, v okviru programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010.
