Skrajna desničarska mentaliteta in retorika sta skozi vhodna vrata elegantno, vsem na očeh, korak po korak vstopala v večinski diskurz. Tako preko parlamentarnih razprav, kjer je pričakovati razum v spodobnih količinah na meji med naivnostjo in norostjo, kot preko nižanja sprejemljivih standardov, ki določajo, kaj smejo mediji prenašati ali producirati in česa ne. To kakopak privede tudi do fizičnih manifestacij vseh sort, med katerimi so najbolj zaskrbljujoče in nevarne nasilne ulične reakcije na vse, kar ni strogo v skladu z neofašistično logiko. To je postalo v zadnjem času v Sloveniji običajen pojav, ki sicer vzbudi zanimanje širše javnosti, vendar se poraja vtis, da fenomen fašizma ni aktualiziran. Tako se v množičnih medijih in govorih politikov fašizem še vedno nanaša le na obdobje pred 70imi leti. Danes ga ne vidijo nikjer, oziroma ga odpravijo kot obrobno dogajanje iz črne kronike.

Na Fakulteti za družbene vede so prepoznali nujo po širši refleksiji in tako so nekateri predavatelji in študenti v sodelovanju z vodstvom fakultete 18. maja organizirali dogodek z naslovom „Dan antifašizmov“. Že sama uporaba množine da vedeti, da je treba fašistične politike prepoznati na različnih ravneh in poljih. Dan je bil mišljen kot skupek predavanj in zabave. Ker je bilo predavanj za več ur, nato pa je potekala še odprta debata, se bomo osredotočili na določene dele predavanj, ki se dotikajo zgodovine neonacističnih skupin v Sloveniji, povezanosti raznih takšnih skupin v sedanjosti, nevarnosti fašizma in povezavi le-tega s položajem delavcev.

Začenjamo z Marto Gregorčič, ki opozarja na dejstvo, da skinheadi in rasizem nista bila od vedno tesno povezana termina:



Gregorčič je govorila o nastanku skinheadov v Veliki Britaniji v 60. letih prejšnjega stoletja in izpostavila, da je bilo več frakcij skinheadov, ta pojav pa se je razvijal in širil z vplivom glasbe. Nadaljuje s pojasnilom, kdaj se je rasizem prisesal na skinheade:



Seveda se Gregorčič ni izognila opisu nastanka skinhead populacije v Sloveniji:



Docent na katedri za teoretsko analitsko politologijo Žiga Vodovnik je predstavil, kako se neonacizem v tujini in pri nas skriva za družbeno sprejemljivimi gibanji in cilji. Polega tega izpostavi nekatere bizarnosti, ki se jih poslužujejo fašisti:



Eden od nastopajočih je bil tudi novinar Mladine in sodelavec Radia Študent Erik Valenčič, ki je izpostavil povezave med raznimi fašističnimi skupinami v Sloveniji in predstavil dodatne absurde, v katere se le-te zapletajo:



Andrej Kurnik z iste katedre kot Vodovnik in aktivist Socialnega centra Rog postavlja fašizem v kontekst migracij in uvaja termin neorasizem, ne pozabi pa niti na vlogo Univerze:



Nevarnost fašizma ni zgolj njegovo nasilno delovanje, ampak ima širše implikacije:



Novinar Valenčič spominja na vlogo vrha slovenske politike pri sedanji oživitvi fašizma pod krinko domoljubja in navkljub slabim razmeram konča odločno:



Dan antifašizmov na Fakulteti za družbene vede seveda ni bil mišljen kot enkraten dogodek, ampak se bo v velji ali manjši obliki odvijal na redni bazi. Čez eno leto pa se obeta nov celodnevni dogodek, posvečen opozarjanju na prisotnost fašističnih idej in razmisleku o boju zoper njih. Naj se dnevi antifašzmov počasi, a odločno, prevesijo v antifašistično ero.

Oddaja v celoti



Zeitgeist je pripravil Boris.