Politika> N-euro moment

Tako podeljeni rdeči karton, kot simbolično uničenje makete vladnega semaforja, na protestu izredne konference Zveze svobodnih sindikatov domače dobre vlade ni odvrnilo od za danes načrtovanega sprejema sprememb delovnopravne zakonodaje, ki naj bi okrepili konkurenčnost domačega gospodarstva. Toda večja konkurenčnost sama po sebi ne pomeni tudi večje socialne blaginje celotnega prebivalstva.

Tako podeljeni rdeči karton, kot simbolično uničenje makete vladnega semaforja, ki spremlja sprejemanje zakonodaje za izvajanje izhodne strategije iz tudi na slovenskih tleh vsenavzoče gospodarske krize, na protestu izredne konference Zveze svobodnih sindikatov domače dobre vlade ni odvrnilo od za danes načrtovanega sprejema sprememb delovnopravne zakonodaje. Novela zakona o delovnih razmerjih, ki bo znižala odpravnine in skrajšala odpovedne roke, zakon o malem delu, ki bo študentom, upokojencem in brezposelnim omejil in izdatneje obdavčil opravljanje del, ki jih ni mogoče šteti za delovno razmerje, in zakon o urejanju trga dela, ki bo zvišal nadomestila za brezposelnost zgolj za prve tri mesece in razširil krog upravičencev, naj bi po mnenju vladnih predlagateljev okrepili konkurenčnost domačega gospodarstva. Toda večja konkurenčnost domačega gospodarstva seveda sama po sebi sploh ne pomeni tudi večje socialne blaginje celotnega prebivalstva.

Prav v imenu večje konkurenčnosti gospodarstva evropske vlade - in tudi Slovenija ni nobena izjema – sicer že zadnjih nekaj let sprejemajo vrsto raznih ukrepov. Tako ena od mnogih akademskih definicij konkurenčnosti pravi, da je to področje ekonomskega vedenja, ki analizira dejstva in politike, ki oblikujejo sposobnost naroda za ustvarjanje in vzdrževanje okolja, ki podpira ustvarjanje večje vrednosti v njegovih podjetjih in večjo blaginjo za njene državljane. Toda - in na to bodo v naslednjih dneh še naprej opozarjali tako domači sindikati kot študentske oblike organiziranja, ki predvsem zaradi lastnega korporativnega interesa in poslanstva spremembam delovnopravne zakonodaje najbolj ostro nasprotujejo, to pač ne pomeni za vse njene državljane. Pač pa zgolj za v tržni tekmi tega neoliberalnega kapitalizma uspešne državljane.

V tekmovanju za uspeh in čim večji dobiček namreč že tako ali tako vsi državljani ne sodelujejo. Večina delovno zmožnega državljanskega telesa ostaja predvsem strošek dela. Zato pričakovano vladne namere pozdravljajo predvsem delodajalci. Nasprotujejo pa jim predvsem sindikati in študentje. Za pričakovati bi sicer bilo, da bi svoj glas proti načrtovanim spremembam delovno-pravne zakonodaje povzdignili tudi v domačem neprofitnem nevladnem sektorju. Da je ta šibak, je sicer že pred časom poskrbela prav Vlada z ustanovitvijo državnega Centra za nevladne organizacije Slovenije. Vsakdanje stiske ljudi, ki se iz dneva v dan prebijajo z opravljanjem del, ki so zunaj sindikalnega ali študentskega korporativnega pogleda, pa tako ali tako še naprej ostajajo preslišane.

Toda tudi ta samooklicano socialno-demokratska vlada razvoj in izhod iz krize ureja zgolj iz vidika profita. Dobičkov za lastnike. Nenazadnje ji to celo zapovedujeta Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Mednarodni denarni sklad, ki kljub uničujočim posledicam svetovne gospodarske krize ostajata glavna branika preživelega neoliberalizma. Sistema, v katerem je socialni čut za vsakdanje stiske ljudi izpodrinila konkurenca na trgu delovne sile. In če naj bo trg dela res konkurenčen, potem mora nujno vsebovati tudi brezposelne konkurente, pripravljene poprijeti za vsako začasno delo, ki se jim ga ponudi. Gre pač za paket povečevanja varne prožnosti, kot se je po seji vlade slikovito pohvalil za delovno zakonodajo resorni minister Ivan Svetlik.

Glede na podatke državnega statističnega urada, da je bila stopnja uradno registrirane brezposelnosti v Sloveniji aprila enaka kot mesec poprej, torej 10,6 odstotna, bi lahko rekli, da je domači trg dela že konkurenčen. Toda vsi trije predlogi zakonov s področja trga dela, ki jih bodo danes naprej v obravnavo Državnemu zboru odposlali iz vladne palače, bodo to konkurenčnost še izboljšali, saj bodo zmanjšali in poenostavili odpravnine ter odpovedne roke ter tako predvsem na račun varne prožnosti gotovo da še nekoliko povečali tudi stopnjo uradno registrirane brezposelnosti.

Tudi varna prožnost je sicer eden od konceptov, ki jih po vsem svetu naokoli prirejeno svojim potrebam prodajata prav Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodni denarni sklad. Prav po njihovih navodilih – in tudi Slovenija oziroma ta vlada ni nobena izjema – uvajajo sistem varne prožnosti z eno samo, a ključno napako. Tako kot pri nas se uveljavlja le prožnost, torej lažja odpuščanja in nižje odpravnine, varčuje pa se pri denarju za varnost, brez katerega pa sistem varne prožnosti pač ne deluje.

Zato je hvalisanje ministra za delo, družino in socialne zadeve, Ivana Svetlika, da gre pri danes v Državni zbor odposlanih predlogih zakonov o delovnih razmerjih, urejanju trga dela in malem delu za povečevanje varne prožnosti preprosto neresnično. Gre zgolj za povečevanje prožnosti na račun zmanjševanja obstoječih delavskih in drugih socialnih pravic. Zato so s tudi to dobro vlado razumljivo zadovoljni predvsem delodajalci. Zmanjšane odpravnine, krajši odpovedni roki in malo delo jih bodo še nekoliko bolj razbremenili predvsem stroškov dela.

Toda s tem se gospodarski obeti države sami po sebi le ne bodo kar tako izboljšali. Večja konkurenca na trgu dela, sama po sebi pač ne daje rezultatov, s katerimi se bi povečala obča socialna blaginja, saj s tem na trgu dela ni prav nič več jela, pač pa zgolj več profita za že tako ali tako nadpovprečno dobro stoječ družbeni sloj lastnikov, kateremu se s spremembami delovnopravne zakonodaje dobrika ta vlada. Toda tako to gre. Na potezi je koalicijska večina v Državnemu zboru. Mogoče pa bodo to dobro vlado in tega dobrega predsednika vlade tudi pri teh delovnopravnih zakonodajnih spremembah, tako kot pri uzakonjenju delitve dobička med zaposlene, spregledali vsaj tovariši in tovarišice iz poslanske skupine Socialnih demokratov. Če ne, pa bodo morali na strankarskih kongresih dokončno opustiti vsaj tradicionalno prepevanje Internacionale.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z danes v Državni zbor odposlanimi neoliberalnimi spremembami delovnopravne zakonodaje v zobeh poskrbel Tomaž Z.