V tokratni Tolpi bumov bomo prisluhnili sveži plošči izvajalca z imenom Tolouse Low Trax, za katerim se skriva Detlef Weinrich, sicer član zasedbe Kreidler. Njegov prvi samostojni album nosi naslov Mask Talk in je bil izdan pri plodni berlinski založbi Karaoke Kalk. (v celoti!)
* Kot uči zgodovina elektronske glasbe, so skozi čas na düsseldorfskih tleh vzbrstela nekatera ključna imena te panoge. Že sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so dala zasedbi Kraftwerk in Deutsch-Amerikanische Freundschaft, dvajset let kasneje pa Stefana Betkeja, znanega tudi kot Pole. Nekje v tem času je na teh istih tleh pognala tudi zasedba Kreidler, ki jo tvorijo Thomas Klein, Andreas Reihse in Detlef Weinrich. V preteklosti je bil njihov član tudi Stefan Schneider, ki pa jih je zapustil zavoljo bratov Lippok oziroma zasedbe To Rococo Rot, ki jo je bilo v letošnjem letu mogoče slišati v živo tudi pri nas. Kreidler, ki so svoj zadnji album 'Mosaik 2014' izdali v lanskem letu, bi lahko označili za zasedbo, katere glasba je tako rekoč primerna za najrazličnejše priložnosti, saj jo je mogoče slišati povsod; od nočnih klubov, koncertnih hal in zelo raznolikih festivalov pa vse do galerij, muzejev, filmov, plesnih predstav ali modnih revij visokozvenečih imen sveta oblikovalcev.
V beri albumov, ki jo je prineslo letošnje leto, se je znašel tudi samostojni prvenec Detlefa Weinricha - torej ene tretjine zasedbe Kreidler - ki si za svojo solistično produkcijo občasno nadene ime Tolouse Low Trax. Weinrich, v preteklosti študent kiparstva na düsseldorfski akademiji, je svoj debi naslovil 'Mask Talk', na njega pa zvrstil devet skulpturalnih zvočnih kosov, narejenih z nizko stopnjo materiala in visoko stopnjo preciznosti. Album je izšel pri več kot dobro desetletje obstajajoči založbi Karaoke Kalk, nastanjeni v Berlinu, pod katere okriljem so med drugimi našli zavetje ustvarjalci, kot so Hauschka, Guido Möbius ali Wechsel Garland.
Detlef Weinrich s svojim prvencem 'Mask Talk' dokazuje, da kljub prestopu na zvočno stran umetniškega izrazja ohranja nekakšen kiparski prijem, katerega rezultat so nadvse zagonetne zvočne skulpture. Album funkcionira kot harmonično zaokrožena celota, dišeča po napajanju v neizogibni düsseldorfski zgodovini, oplemeniteni s krautrockovsko zasanjanostjo ter cepljeni na sebi povsem lastno nekoliko temačnejšo in prevprašujočo podstat. Izpostaviti velja komada 'Kingdom' in 'Qual Und Glück', ki sta slišati kot suverena zavojevalca simbolnega v človekovem nezavednem ter na stanje polprisotnosti spominjajoč 'Reptil Farce'. In verjetno zares ne bi bilo napak, če zatrdimo, da je glasba Detlefa Weinricha oziroma Tolouse Low Trax nočna in še bolj poudarjeno introspektivna varianta njegove siceršnje zasedbe Kreidler. Gre za album, ki vzpodbuja izziv vpogleda v neskončnost čudes lastne podzavesti.
