OFF NAPOVEDNIK

V sklopu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, ki se začenja danes v Strasbourgu, bo imel predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso jutri nagovor o stanju Evropske unije. Ob tem so evroposlanci dobili obvestilo, da vsakega, ki v dvorani ne bo prisoten, čaka 150 evrov kazni. Med nagovorom in kasnejšo razpravo bodo trikrat elektronsko preverili prisotnost poslancev, tisti, ki bo manjkal vsaj dvakrat, pa bo moral seči v žep.

Predlog naj bi prihajal s strani vodij poslanskih skupin, sami poslanci pa so se nanj odzvali z ogorčenjem. Britanska liberalka Sarah Ludford se sprašuje, če je 1. april letos prišel bolj zgodaj, predstavnik evropskih konservativcev in reformistov Michal Tomasz Kaminski pa govori o ponižanju parlamenta ter parlamentarcev in zagotavlja, da bo člane svoje skupine prepričal v obstrukcijo seje. Mnenje Barrosa o omenjenih novih finančnih prijemih za poslance ni znano, širijo pa se govorice, da si bo predsednik komisije na račun neposlušnih poslancev plačal tečaj retorike.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se ga splača poslušati!

OFF PROGRAM

Španska vlada je enostransko premirje baskovske osvobodilne organizacije ETA, ki ga je slednja včeraj razglasila v videoposnetku, označila za nezadovoljivo. Po besedah španskega notranjega ministra Alfreda Pereza Rubalcabe bi se morala ETA dokončno odpovedati nasilnim metodam, zaenkrat pa še ni znano, ali gre za začasno ali trajno premirje. ETA je namreč doslej razglasila že dve premirji, a je obe prekinila. Kot zatrjujejo njeni predstavniki, se bodo v prihodnje za neodvisnost borili na miren in demokratičen način, a po mnenju mnogih premirje prihaja ravno v času največje oslabljenosti ETE v njeni 51-letni zgodovini. V letošnjem letu so španske in francoske oblasti izvedle več aretacij vodilnih članov ETE in tako naj bi organizacija to premirje izrabila za reorganizacijo in ponovno oborožitev.

Na seji nemške vlade so kljub množičnim protestom in večinskemu nasprotovanju javnosti sklenili podaljšati uporabna dovoljenja nemškim nuklearnim elektrarnam. Po zagotovilih kanclerke Angele Merkel so alternativni viri energije preslabotni, da bi nadomestili jedrsko. Prejšnja nemška vlada, v kateri so poleg Socialnih demokratov sedeli tudi Zeleni, je za dokončni rok zaprtja 17 jedrskih elektrarn določila leto 2021, sedanja pa je ta rok podaljšala za 8 let za starejše elektrarne oziroma za 14 let za elektrarne zgrajene po letu 1980. Podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn pa bo spremljal novi davek na jedrska goriva, ki ga morajo v poseben sklad vplačevati energetska podjetja, iz tega pa se bodo financirali projekti zelene energije. Za komentar smo povprašali Ingrid Nestle, svetovalko za energijo in gospodarstvo pri nemških Zelenih, ki podaljšanju nasprotujejo:



Vseeno mora predlog potrditi še nemški parlament. Ali je kakšna možnost, da ga poslanci zavrnejo?



V Parizu poteka sestanek notranjih ministrov šestih članic Evropske unije o priseljevanju. Čeprav do srečanja prihaja ravno v času vse ostrejših kritik na račun francoskega izganjanja romunskih in bolgarskih Romov, naj srečanje ne bi bilo namenjeno temu, temveč priseljevanju na splošno. Vzporedno s sestankom pa v organizaciji 21-ih romskih organizacij iz Evrope poteka vseevropski dan bojkota francoskih izdelkov v znak nasprotovanja nečloveškemu preseljevanju, ki ga francoska vlada izvaja nad Romi.

Predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki se je nedavno razšel s premierjem Silviom Berlusconijem, je slednjemu ponudil pakt, ki bi vladi omogočil, da konča sedanji mandat. Fini je nagovoril tudi pripadnike svoje skupine Prihodnost in svoboda, ki so se mu pridružili ob razkolu z Berlusconijem in jo med drugim sestavlja tudi 34 poslancev in 10 senatorjev. V govoru je Berlusconija obtožil, da je vodenje vlade pomešal z vodenjem podjetja. Izključil je tudi možnost vrnitve v Berlusconijevo stranko Ljudstvo svobode, je pa vseeno pripravljen podpreti vlado, ker bi predčasne volitve škodile državi. Ali bo premier dobil Finijevo podporo in se s tem izognil predčasnim volitvam, bo kmalu jasno, saj Berlusconija septembra čaka glasovanje o novem programu vlade, na kar je vezal tudi zaupnico.

Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se začenja glavna razprava proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Obtožen je genocida in drugih vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Proces se je sicer začel že oktobra lani, ko je tožilec v uvodnem nastopu predstavil obtožnico, marca letos pa je Karadžić v svoji obrambi zavrnil vse njene navedbe. Po besedah sodnega senata bi sojenje lahko trajalo štiri leta, kar je dve leti več od načrtovanega. Predsednik sodnega senata O-Gon Kwon je ob tem dodal, da se sojenje ne bo moglo končati pred julijem 2013. Zato je sodni senat pozval obrambo in tožilstvo, naj bodo učinkovitejši ter tako pospešijo sodni proces.

Moldavski referendum o ponovni uvedbi neposrednih volitev predsednika države ni uspel zaradi prenizke udeležbe, kljub temu, da je za spremembo ustave glasovalo kar 87 odstotkov udeležencev referenduma. Tega se je udeležilo 31 odstotkov volilnih upravičencev, za spremembo ustave pa bi se ga moralo udeležiti najmanj 33 odstotkov. Spremembam ustave najbolj nasprotujejo opozicijski komunisti, ki so pred tem dva mandata imenovali predsednika, zdaj pa so pozvali k bojkotu referenduma. Da bi se razrešila dolgotrajna kriza v državi - Moldavija je namreč že več kot leto brez predsednika in tako v parlamentu potrjena zakonodaja ne more stopiti v veljavo - je premier Vlad Filat, pripadnik vladajoče prozahodne koalicije, pozval k čimprejšnji izvedbi novih parlamentarnih volitev. Sicer ima koalicija v parlamentu absolutno večino, nima pa dvotretjinske večine, ki je potrebna za izvolitev predsednika države.

Izraelski zunanji minister Avigdor Liberman ostro zavrača podaljšanje moratorija na novo gradnjo naselij na Zahodnem bregu. Po njegovih besedah je njegova ultradesničarska vladna stranka Izrael Bejtenu dovolj močna, da zavrne vsak predlog moratorija. K temu dodaja, da ne verjame, da bi mirovni sporazum dosegli v naslednjem letu ali sploh v naslednji generaciji. Na njegove besede so se že odzvali s palestinske strani, kjer svarijo, da bi nepodaljšanje moratorija, ki se izteče čez tri tedne, ustavilo pravkar začeta neposredna mirovna pogajanja v Washingtonu.

Japonsko sodišče je aktivista Greenpeacea Junichija Satoja in Tora Suzukija obsodilo na eno leto pogojne kazni zaradi kraje škatle kitovega mesa leta 2008. Aktivista se branita, da sta delovala v javnem interesu in da si želita razkriti pokvarjenost japonskega kitolova. Kljub temu, da je komercialni kitolov po celem svetu prepovedan od leta 1986, na Japonskem kite lovijo v tako imenovane znanstvene namene, čeprav ne skrivajo dejstva, da ulovljeni kiti velikokrat prav tako končajo v restavracijah in trgovinah.

Vlada bo predvidoma ta teden v Državni zbor poslala predlog pokojninskega zakona in tako začela s sklepno fazo sprejemanja reforme. Trenutni predlog še ni usklajen s koalicijsko stranko DeSUS, prav tako pa se z njim ne strinjajo sindikati. Ti so pripombe k reformi vladi posredovali prejšnji teden. Pripombe so bile sicer enake kot tiste, ki so jih sindikati naslovili na vlado 6. avgusta, ko so prejeli osnutek reforme. Kritični so predvsem do dviga starostne meje za upokojitev na 65 let in do podaljšanja pokojninske dobe. Po njihovih ugotovitvah pa reforma ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. Zato so sindikati vlado pozvali k nadaljnjim pogajanjem, vendar se zdi kompromis vedno bolj oddaljen. Premier Borut Pahor pa upa, da bo politična večina zakon podprla in bo sprejet brez referenduma, čeprav meni, da bi na referendumu reforma zmagala.

Izvršilni odbor svobodnega sindikata v velenjskem Vegradu se bo sestal in seznanil z uresničevanjem stavkovnih zahtev, srečal pa naj bi se tudi z novim direktorjem družbe Borisom Medvedom. Ta bo domnevno pojasnil, kdaj bi več kot tisoč zaposlenih lahko prejelo preostanek neporavnanih obveznosti za april, maj in junij. Samo Mastnak, predsednik svobodnega sindikata v podjetju ter član nadzornega sveta, je ob koncu prejšnjega tedna sporočil, da je staro in novo vodstvo podjetja zagotovilo sredstva za preostalo poplačilo delavcev. Sredstva naj bi bila po Mastnakovih besedah na računu že prejšnji petek, vendar zaradi administrativnih in tehničnih težav izplačilo ni bilo možno. Sicer bo rok za izplačilo plač verjetno znan po današnjem sestanku med sindikati in novim vodstvom. Delavci pa v primeru neizplačila plač od sindikata zahtevajo, da organizira stavko.

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, navkljub vloženim obtožnim predlogom in priznanju uslužbencev Patrie o podkupovanju, s finskim podjetjem ne misli prekiniti pogodbe o osemkolesnikih. Vztraja pri stališču, da moramo v tej pregreti situaciji ravnati previdno in brez histerije, dokler ne dobimo jasne slike. Jelušičeva ponavlja, da ministrstvo še vedno nima vpogleda v potek preiskave in da se informirajo le iz medijev. Po neuradnih informacijah naj bi nadaljevali pogajanja o spremembah pogodbe s Patrio, s katerimi bi zmanjšali število naročenih oklepnikov.

Mednarodni medijski center IMC v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije ravnokar organizira javno tribuno o novem predlaganem medijskem zakonu. Sodelovala bosta tudi ministrica za kulturo Majda Širca in predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Ta nam je pojasnil, kaj od sestanka pričakuje:



Sicer pa je Jurančič zakonu naklonjen:



Na Okoljskem centru je potekala predstavitev kampanje Ukrepaj zdaj!, ki so jo pripravili Focus društvo, Umanotera, Greenpeace Slovenije in društvo Brez izgovora Slovenija. Več o sami kampanji je povedala Barbara Kvac, vodja projektov iz društva za sonaraven razvoj - Focus:



Pojasnila je tudi, kaj prinaša podnebni zakon:



Off sta pripravila Jerneja in Arne