Politika> OFF Poročilo

OBVEZNE VSEBINE ZA NARODNE SKUPNOSTI IZ BIVŠE JUGOSLAVIJE NA RTVS
Četrtek, 28. 10. 2010

avtor/ica: Gregor K.

Državni zbor je dvajsetega oktobra z 41-imi glasovi za in 21-imi proti sprejel nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Prah, pa poleg spremembe statusa RTVS, dviguje tudi šesti člen zakona, ki določa, da je Radiotelevizija Slovenije dolžna v svoje programe vključevati tudi vsebine o položaju in dosežkih pripadnikov narodnih skupnosti bivše Jugoslavije.

Državni zbor je dvajsetega oktobra z 41-imi glasovi za in 21-imi proti sprejel nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Med ključnimi novostmi v zakonu, ki delijo mnenja o njegovi primernosti, je predvsem status Radiotelevizije, ki po novem ne bo več javni zavod, ampak oseba javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Prah pa dviguje tudi šesti člen zakona, ki določa, da je Radiotelevizija Slovenije dolžna v svoje programe vključevati tudi vsebine o položaju in dosežkih pripadnikov narodnih skupnosti bivše Jugoslavije. Na kakšen način bo to v dejanskosti izvedeno, sicer ni povsem jasno, saj bo o tem odločala sama hiša Radiotelevizija Slovenije.

Sodeč po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 živi v Sloveniji skoraj 39 tisoč Srbov, več kot 35 tisoč Hrvatov, več kot 20 tisoč Bošnjakov, okrog 6 tisoč Albancev, 4 tisoč Makedoncev in okrog 3 tisoč Črnogorcev. Glede na te številke, takšna določba torej ne bi smela presenečati. Zakaj pa se je zanjo odločil predlagatelj zakona, torej Ministrstvo za kulturo, nam je razložil državni sekretar na ministrstvu, Vojko Stopar:



Govorili smo z določenimi predstavniki društev narodnih skupin iz bivše skupne države. Odzivi na omenjeno zakonsko določbo so pri njih brez izjeme pozitivni. Poslušajmo najprej predsednika Hrvaškega društva v Ljubljani, Petra Antunčića:



Člana društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva „Ljiljan“, Admirja Bavtića, sicer tudi avtorja oddaje Podalpski selam na Radiu Študent, smo vprašali ali bo imela odločba pozitiven vpliv na njihovo in druge narodne manjšine:



Glede tega nam je mnenje podal tudi urednik srbske diasporne revije „Mostovi“, Dušan Jovanović:



Kako pa bo zakon vplival na albansko skupnost v Sloveniji, nam je povedal predsednik Zveze kulturnih društev Albancev v Sloveniji, Tahir Maliqaj:



Da le niso vsi tako zadovoljni z novim zakonom in omenjenim členom, pa kaže vložena zahteva za razpis naknadnega referenduma s strani Slovenske demokratske stranke in Slovenske Nacionalne stranke. V strankah navajajo kot enega od razlogov za takšno odločitev tudi obvezne programske vsebine za pripadnike bivše Jugoslavije. Pri referendumu jih je podprl tudi zdaj nepovezan poslanec Andrej Magajna, ki pa sicer poudarja, da ga programi za pripadnike drugih narodnosti ne motijo. Odpor SDS-a in SNS-a do predpisov, ki vzpodbujajo multikulturnost, kaže samo na globoko ukoreninjenost ksenofobije v delu slovenske družbe. Vkolikor bo zakon s prvim januarjem zaživel, lahko samo upamo, da bodo oddaje, ki bodo obravnavale problematiko narodnih skupnosti, ohladile takšna in drugačna nacionalistična čustva.

Za konec pa poslušajmo še pričakovanja, ki ga imajo glede tega predpisa na Ministrstvu za kulturo. O njem državni sekretar Vojko Stopar:



Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=25333