OFF NAPOVEDNIK

Člani prihajajočega 112. sklica ameriškega kongresa si lahko oddahnejo. Dolgočasje, ki ga zbujajo na smrt nezanimive in dolgotrajne razprave, si bodo namreč lahko po novem v senatu in predstavniškem domu mirno krajšali s pomočjo različnih elektronskih napravic. Brez nevarnosti, da bi jih zaradi tega kdo gledal postrani ali da bi se morali za svoje početje celo zagovarjati.

Uporaba tako imenovanih pametnih telefonov in podobnih „gadgetov“ je bila v iztekajočem 111. sklicu ameriškega kongresa prepovedana. Čeprav je bila prepoved bolj formalne narave in praktično neupoštevana, se je bodoči predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner iz Ohia, odločil, da bo v novem sklicu igranje z mobilniki, prenosniki in tabličnimi računalniki tudi uradno dovolil.

Da pa se senat in predstavniški dom ne bi spremenila v učilnico povprečne poklicne srednje šole, kjer bi se namesto tehtnih razprav slišala polifonija najrazličnejših skladb, glasov, piskov in podobnega, bodo določene omejitve vendarle ostale. Še naprej bosta prepovedana govorjenje po telefonu in uporaba slušalk – uporaba elektronskih naprav bo dovoljena zgolj na način, da ne bo motila drugih.

Morda pa ima John Bohner pri novem ukrepu bolj kot zadovoljitev razvad zdolgočasenih poslancev v mislih reformo predstavniške demokracije v skladu s trendi virtualnih socialnih omrežij. Zakaj bi se poslanci še utrujali in mučno razpravljali, če lahko replicirajo, likeajo, pardon, potrjujejo in zavračajo kar na Facebooku.

Vi pa berete neuporabi vsakršnih elektronskih napravic zvest OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Južnokorejski predsednik Lee Myung-Bak je ob grožnji severnokorejskega napada pozval k narodni enotnosti. Lee, ki se je na Južnokorejce obrnil v radijskem nagovoru, je poudaril, da je enotnost nujna, saj bi severna soseda utegniti izkoristiti vsakršne spore v Južni Koreji. Južnokorejski predsednik je ob tem hrabro poudaril, da se njegova država morebitne vojne ne boji, čeprav se bo Seul, jasno, zavzemal za mir. Kot je znano, so se napetosti med Korejama okrepile po spomladanskem domnevno severnokorejskem napadu na južnokorejsko vojaško ladjo, še bolj pa po jesenskem severnokorejskem napadu na otok Jeonpjeong (izg. jonpjong). Po omenjenem napadu je Južna Koreja izvedla več vojaških vaj, napovedane pa so tudi za ta teden.

Zaupni interni zemljevidi Združenih narodov, ki jih je pridobil ameriški časnik Wall Street Journal, kažejo, da se je varnost v Afganistanu v letu 2010 znatno poslabšala. Primerjava zemljevidov o položaju marca in oktobra letos kaže, da se je situacija poslabšala v 16ih okrožjih na severu in vzhodu Afganistana. Okrožja so iz območij z nizkim tveganjem postala območja z visokim tveganjem. Na jugu države, kjer med okupacijskimi silami in talibi potekajo najhujši spopadi, se sodeč po zemljevidu položaj ni nič izboljšal, boljšo varnostno oceno kot v marcu sta v oktobru dobila le območje Kunduza na severu in Herata na zahodu.

Zemljevidi Združenih narodov presenečajo predvsem zato, ker postavljajo na laž zadnje poročilo Združenih držav Amerike. V njem je sredi decembra Bela hiša navedla, da ameriška strategija deluje, da so okrepitve 30.000 ameriških vojakov obrodile sadove in da se položaj izboljšuje.

Uradnemu zmagovalcu zadnjih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali Alassaneju Outtari naklonjene politične stranke so pozvale k splošni stavki. Gre za še en ukrep, s katerim želijo nasprotniki samooklicanega zmagovalca volitev Laurenta Gbagba (izg. bagba) prisiliti k odstopu, potem ko se ta nelegitimni oblasti ne želi odreči niti več kot mesec dni po volitvah. Jutri ga bodo v prestolnici Abidjan Gbagba predstavniki Zahodnoafriške gospodarske skupnosti Ecowas še zadnjič poskušali prepričati, naj odstopi. Voditelji Ecowasa so samooklicanemu predsedniku zagrozili, da ga bodo v nasprotnem primeru odstranili s silo. Gbagbo je voditelje iz soseščine že opozoril, da bi uporaba sile lahko vodila v državljansko vojno in uničila regionalno gospodarstvo. Razmere v državi z dvema predsednikoma so sicer vse slabše in po nekaterih poročilih na robu državljanske vojne. Po podatkih Združenih narodov je v nasilju v zadnjem mesecu umrlo več kot 170 ljudi, okoli 14.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Liberijo.

Nekdanjega direktorja ruske naftne družbe Jukos Mihaila Hodorkovskega je sodišče v Moskvi spoznalo za krivega kaznivega dejanja kraje več kot 218 milijonov ton nafte in pranja denarja v višini 16 milijard dolarjev. Sodnik je Hodorkovskega in njegovega nekdanjega poslovnega partnerja Platona Lebedeva razglasil za kriva, vendar naj bi branje izreka sodbe trajalo še več dni. Hodorkovski je v zaključnem govoru zavrnil vse obtožbe, sojenje pa je po njegovem preizkus za pravno državo v Rusiji, rusko državo, ki uničuje najboljša podjetja in zaupa le svoji birokraciji, pa označil za bolno. Podporniki Hodorkovskega so prepričani, da gre za političen proces, 20 izmed tistih, ki so prišli obtoženemu podporo izrazit pred sodišče, pa je že aretirala policija. Nekdanji direktor Jukosa sicer že prestaja 8-letno zaporno kazen, na katero je bil zaradi utaje davkov in prevare obsojen leta 2005. Če bo ostalo pri tokratni obsodbi, utegne za zapahi ostati do leta 2017.

Pred grškim veleposlaništvom v Rimu so našli paket z eksplozivom. Paket so nemudoma pregledale policijske enote, veleposlaništvo pa so evakuirali, tako da poškodovanih ni bilo. Nov paket-bomba sledi eksplozijama podobnih pošiljk, ki sta v četrtek odjeknili na čilskem in švicarskem veleposlaništvu v Rimu, pri čemer sta bili poškodovani dve osebi. Odgovornost za dejanji je prevzela italijanska anarhistična skupina, italijanska policija pa že preverja, ali je današnji dogodek povezan s četrtkovima. V italijanski prestolnici so ob tem zabeležili še več lažnih bombnih preplahov, in sicer na venezuelski, monaški in danski ambasadi. Več podobnih preplahov je bilo v Rimu tudi v preteklih dneh.

Več kot dvourni pogovor predsednika vlade Boruta Pahorja z Desusovo kandidatko za ministrico za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Dušo Trobec Bučan ni prinesel odgovora o nasledniku prejšnji teden odstoplega Henrika Gjerkeša. Ali bo Trobec-Bučanova nova članica vladne zasedbe, se bo Pahor še odločil, se je pa kandidatka v pogovoru zavzela za ohranitev ministrstva. Pahor je namreč v petek razmišljal o ukinitvi resorja, kar pa po besedah Trobec-Bučanove ne bi bilo dobro sprejeto niti s strani Evropske komisije. Po njenem služba ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj deluje dobro in bi tudi v nadaljevanju morala ostati v enaki zasedbi kot zdaj.

Predstavniki sedmih sindikalnih konfederacij so na skupni tiskovni konferenci še enkrat predstavili naslednje korake proti pred kratkim v Državnem zboru potrjeni pokojninski reformi. Kot je znano, bodo odločanje o ustreznosti pokojninske zakonodaje prepustili ljudstvu na referendumu, še pred tem pa vlada napoveduje, da bo referendumsko vprašanje poslala v presojo ustavnemu sodišču. Predsednika sindikata Pergam Dušana Rebolja smo vprašali, ali se morda bojijo morebitnega negativnega mnenja ustavnega sodišča?




Liberalna akademija je opozorila na sporne izjave priznanega zamejskega pisatelja Borisa Pahorja v enem od intervjujev, ki mejijo na nacionalizem in rasizem. Več o simptomih ksenofobije, ki jih opažajo pri Borisu Pahorju, pa predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.



Ostrejše, manj diplomatske nacionalistične izjave se pri Pahorju pojavljajo predvsem v zadnjih letih. Čemu gre pripisati to?