Politika> N-euro moment

GLUHA DRŽAVA
Wednesday, 2. 2. 2011

avtor/ica: tomazza



Kljub temu, da lahko še danes do polnoči kot morebitna zainteresirana javnost posredujete pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna, to še ne pomeni, da vas bo kdo v tej državi tudi dejansko slišal. Spremembe oziroma novo uredbo o prostorskem načrtu za osrednje vojaško strelišče v državi na območjih poligonov Bač in Poček so pripravili generalštabu zveze NATO podrejeni uslužbenci ministrstva za obrambo. Tako iz Ljubljane sporočajo, da gre zgolj za prilagoditve in posodobitve vojaškega logistično-infrastrukturnega sistema. Ne verjamejo in nasprotujejo jim civilisti. Lokalne oblasti in prebivalci zaznamovani z izkušnjo negativnih ekoloških, prostorskih, gospodarskih in socialnih posledic preteklih in sedanjih vojaških aktivnosti na območju občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.

Za soglasen ne vojaškim širokopoteznim načrtom in dodatni militarizaciji območja s sprejetjem predlaganega Državnega prostorskega načrta, katerega javna razgrnitev se končuje danes ob polnoči so tako včeraj poskrbeli še občinski svetniki Postojne. Že prejšnji teden so negativno stališče do predlaganih sprememb zavzeli tudi občinski svetniki Pivke. Pričakovano jim bodo sledile še Ilirska Bistrica in občini Cerknica in Loška dolina, na območja katerih prav tako segata manjša dela prostorskega načrta za to osrednje slovensko vojaško vadišče. Toda oblast in uradniki ministrstva za obrambo v Ljubljani lahko voljo lokalnih prebivalcev tudi gladko preslišijo. Pa ne zaradi pokov topov in hrupa druge vojaške mehanizacije, ampak zaradi zakonodaje o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Torej lokalna okolja in tam živeče ljudi.

Če je osrednje vojaško strelišče in vadišče v državi prostor državnega pomena, zaradi česar lahko civilna nasprotovanja ostajajo preslišana, to sicer lahko pomeni le, da sta v tej državi zaščita naravnih virov tega vodovarstvenega območja in degradacija kvalitete življenja lokalnih prebivalcev manj pomembna. Predvsem zaradi omejevanja gibanja in konkretnih posledic vojaških aktivnosti na poligonih Bač in Poček imajo lokalna nasprotovanja vojaškemu razkazovanju moči na prostranstvih tudi s statusom območja Natura 2000 varovanih krajev že zgodovino. Tako so se volivci občine Postojna na državnozborskih volitvah leta 2000 odločali še o posvetovalnem referendumskem vprašanju o ukinitvi poligona Poček. Kljub temu da je proti nadaljnji vojaški okupaciji okolja glasovalo 70 odstotkov volilnih upravičencev občine Postojna, se desetletje pozneje vojaške aktivnosti v njihovi občini nadaljujejo, Slovenska vojska pa se - vojska kot vojska – pri uporabi poligona še naprej obnaša samovoljno in mimo interesov lokalne skupnosti.

Takrat načrtovana širitev vadišč vojaškim uradnikom ministrstva za obrambo ni uspela, neuresničena pa je ostala tudi volja lokalnih prebivalcev po zaprtju tega vojaškega poligona. Lokalnim oblastem, poslancem in drugim nosilcem javne oblasti je pač ni uspelo uveljaviti. Državni prostorski načrt za vojaška poligona Bač in Poček, katerega javna razgrnitev se zaključi danes ob polnoči, pa je pod krinko prostorske ureditve zgolj nov poskus širjenja območja. Lokalne prebivalce naj bi pomirilo dejstvo, da se intenziviteta vojaške vadbe na območju ne bo spremenila, čeprav je lahko zaradi nepredvidenih razlogov ta med letom različno razporejena, saj da že načeloma ni namenjeno tujim vojskam in ni v nobenem katalogu poligonov v severnoatlantskem zavezništvu. Sem in tja divjajoče in pokajoče vojaške enote javnih uslužbencev ministrtsva za obrambo bi naj tako še naprej zapravljale zgolj denar domačih davkoplačevalcev.

Zahteva za zaprtje in sanacijo celotnega vojaškega območja pa v tej gluhi državi ostaja preslišana. Kot zadnja jo ponavlja Civilna iniciativa Naša dolina, v kateri so se združili občani Postojne, Pivke in Ilirske Bistrice. Pod zahteve peticije Za pivško kotlino brez streljanja se nas je od 25. januarja podpisalo že več kot 6000 ljudi. Toda to v tej za potrebe in želje svojih prebivalcev gluhi državi samo po sebi preprosto ne bo zadostovalo. Potrebna bo tudi državljanska nepokorščina, terjanje politične odgovornosti in med državljanska solidarnost. Nenazadnje lahko, prosto po zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, vojaško varovano območje mimo volje lokalnih prebivalcev doleti vsako še tako v svoj prav zaverovano lokalno okolje.

Toda domača republika pač ni in nikoli ne bo vojaška velesila. Slovenska poklicna vojska je enako peščica domačih legionarjev v daljnih okupacijskih vojnah zveze NATO v Iraku in Afganistanu, za red in mir skrbimo tudi po Balkanu, na domačih mirnodobnih tleh pa bi naj imeli vojaške plačance na varnem za zidovi vojašnic. Je pa Slovenija zaenkrat še kolikor tolikor ne-onesnažena država. Ima potencial, da postane celo ekološka velesila, kar bi gotovo da dvignilo raven življenja vseh njenih prebivalcev. Gre malodane za temeljno razvojno dilemo, kaj pravzaprav potrebuje ta država. Topove ali maslo? Toda tako to gre. Vse dokler odgovor na to razvojno dilemo ne bo maslo, bo vsaj držalo, da oblast tudi v tej državi ostaja gluha za želje in potrebe njenih prebivalcev.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z naglušno državo in podporo civilnim prizadevanjem za izgon vseh vojaških vadišč iz države v zobeh poskrbel Topmaž Z.






This article comes from Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=26512