Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz

Glasba> RŠ recenzija

Cyclo!!!
Ponedeljek, 7. 3. 2011
avtor/ica: goran

Goran kompoš se bo potopil v audio- vizualen svet nemško- japonskega dvojca cyclo, ki ga tvorita Carsten Nicolai in Ryoji Ikeda ... (v celoti!)

CYCLO, 5. 3. 2011; Kino Šiška Ljubljana

* »Tudi mojstrom kdaj spodleti,« lahko že kar uvodoma poudarim za ne preveč uspel koncert čislanega elektronskega dvojca Cyclo. Kreativca, za katera sem tudi pisec teh vrstic skoraj vedno našel le pohvalne besede, sta ob tokratnem premiernem skupnem nastopu pri nas povila precej mlačen koncert. Resda, v primerjavi s povprečnim elektronskim koncertom, tudi v sobotnem nastopu japonsko-nemške naveze lahko najdemo presežke, vendar pa je to za kreativca kot sta Ryoji Ikeda in Carsten Nicolai precej slaba tolažba. V zadnjem desetletju namreč oba, tako s solističnimi karierami kot v mnogoterih formacijah, elektronsko glasbo potiskata v nove ekstreme, zato od njiju pač že po defoltu vedno pričakujemo sveže domislice. Nenazadnje je njun skupni interes po vzpostavljanju novih dialogov med zvokom in sliko botroval pravkar objavljenemu ploščku 'Id', ta pa je bil tudi povod njunega sobotnega nastopa v Kinu Šiška.

Ikedovega in Nicolaievega prihoda smo se privrženci tistih nekoliko bolj zvedavih muzik upravičeno razveselili, saj oba sodita v sam vrh sodobne elektronske glasbe. Ikeda se v zadnjem času ukvarja predvsem s svojo »podatkovno serijo« in prevajanjem raznoterih informacij v zvočne zapise. Z audio-vizualnimi inštalacijami in seti se je uveljavil v sredini najbolj imenitnih elektronskih zvočnih umetnikov, pred leti pa smo ga v multidisciplinarnem umetniškem kolektivu Dumb Type lahko že videli tudi v Ljubljani. Bolj kot Ikedo smo Ljubljančani v zadnjih letih lahko spoznali Carstena Nicolaia. Nazadnje lansko jesen, ko je na odru Kina Šiške oddelal izvrsten koncert z Blixo Bargeldom, dobri dve leti prej pa še v prepričljivi solistični audio-vizualni različici. Nicolaiev takrat še svež in zanimiv koncept iskanja novih izraznih možnosti s kombinacijo slike in zvoka je, vsaj na videz, enak konceptu dvojca Cyclo, vendar pa ponavljanje že preverjenih idej ni nujno slaba stvar. Še toliko manj v primeru dveh ustvarjalcev, ki s svojo estetiko delata družbo maloštevilnim somišljenikom. To, da je v njunem prepoznavnem ustvarjanju še dovolj potenciala pa je na vse zadnje potrdil tudi plošček 'Id', a žal dvojec tega potenciala ni izkoristil na koncertu.

Uvod v petinštirideset minutni set je obetal več. Skozi ekonomično, toda učinkovito grafiko na velikem platnu smo spremljali spretno analizo posameznih zvočnih sinusoid in redukcionističnih zvočnih vzorcev v odnosu na prostor. Če je bil pred tremi leti na Nicolaievem solističnem koncertu v ospredju zrnat zvok naplasten v brneče teksture, sta Cyclo tokrat ustvarjala z izrazitejšimi zvoki, šumi, piski pa tudi digitalnim hrupom, ki smo jim skozi raztezanje in krčenje geometričnih teles lahko sledili na platnu. V tem zvočno težje oprijemljivem delu je dvojec postregel z eno lepših demonstracij zvočnega skulpturiranja, zataknilo pa se je, ko so dogajanje začeli krojiti klubski ritmi. Za nameček taki povsem regularni, štiričetrtinski, brez opaznejših teženj po tistem drznejšem, na posluh računalniško generiranem ritmiziranju, ki smo ga vajeni predvsem iz Ikedovih solističnih podvigov. Enostavnost plesnih ritmov je posledično razvrednotila s podatki zasičeno grafiko, ki se je v tem trenutku ujela v razmeroma klišejsko video projekcijo, kakršnih smo denimo vajeni v klubskem kontekstu. Na površju je sama zasnova dogodka sicer namigovala na to, da za njim stoji osredotočena večplastna ideja, toda obenem se ni dalo otresti občutka, da lesketajoča embalaža prikriva pomanjkanje vsebine. No, po izidu ploščka 'Id' bo izšla še obsežna spremna knjiga, v kateri bo menda objavljena tudi konceptna študija novega projekta. Že zato v racionalno početje dvojca Cyclo ne kaže dvomiti, vendar pa, vsaj v koncertnem kontekstu, te domislice niso naletele na plodna tla - z izjemo sporadičnih genialnih zvočnih ekskurzij, ki so posledično botrovale tudi zanimivejši grafični analizi gibanja, oziroma materializaciji samega zvoka. Če smo dvojca ali pa predvsem Ikede vajeni v vmesnem prostoru med znanstveno in umetniško reprezentacijo, za tokratni koncert lahko mirno rečemo, da se vsaj na površju ni preveč ukvarjal z znanostjo. Tisto kar se skriva pod površjem, pa v takem primeru pač lahko razbere le avtor sam.

Vtis, da koncertu nekaj manjka, je deloma potencirala še umestitev dogodka pred sedeč avditorij, saj bi glasba v plesnem, klubskem kontekstu bržkone bolje izkoristila svoj potencial. Zdi se, da sta Ikeda in Nicolai tokrat poskušala slediti elektronskim ustvarjalcem, ki avantgardo krojijo na zapuščini plesnih muzik, kar samo po sebi ni seveda nič spornega. Toda dvojcu Cyclo žal ni uspelo ponoviti izjemnih glasbenih izkušenj, ki sta jih v Kinu Šiška pred časom servirala finska posebneža Pan Sonic in manchestrski udarni duo Autechre. Skozi prizmo samega zvoka Ikeda in Nicolai morda celo prednjačita, toda tokrat nam je tla spodnesla predvsem razmeroma neatraktivna, že nekoliko iztrošena forma. Je bil pa koncert kljub pomanjkljivostim spodobna popotnica za nočno pustno rajanje s francoskim electro-house rejverjem Feadzom v klubu K4.

Medel koncert kljub kritičnim mislim ni omajal zaupanja v Ryojia Ikedo in Carstena Nicolaia, Goranu Kompošu.

Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz
http://old.radiostudent.si/article.php?sid=26914