V smeri Makavejeva in filmskih novic! Ponedeljek, 16. 5. 2011 avtor/ica: Andrej Tomažin
Nekaj povzetih besed udeležencev pogovora z Dušanom Makavejevim ob popolni retrospektivi njegovih del v prestolnici. Shematičen prikaz, kam je stekel pogovor in še malo o obstranskem. In novice.
V ponedeljek ob 20.30, v živo z Nino Cvar!
V CELOTI!
--
Prav lepo pozdravljeni v novi Temni zvezdi, ki jo je tokrat za vas pripravil Andrej Tomažin, v celoti pa bo posvečena Dušanu Makavejevu, divjemu dečku jugoslovanskega filma iz šestdesetih in sedemdesetih let. Sedaj je to že star gospod v precejšnjih letih, saj jih šteje že skorajda osemdeset. A vendar je njegov jezik še vedno nabrit, poln kritične, obešenjaške retorike, ki nikakor ne kaže na s svetom pomirjenega starca.
Prejšnjo sredo se je v »Kinodvoru«, ob popolni retrospektivi Makevejevih del, ki se odvija v »Kinoteki« in ob izidu knjige »Razpad Jugoslavije na filmu« Pavlea Levija, delujočega na stanfordski univerzi, dogodila okrogla miza oziroma pogovor z različnimi akterji in preučevalci tematike, ki jo obravnava omenjeno monografsko delo. Tako so na pogovoru sodelovali Nikolai Jeffs, Lana Zdravković, Nil Baskar in Dušan Makavejev seveda, moderiral pa je Denis Valič.
Makavejev je, po Leviju, najbolj radikalen izmed vseh filmarjev t.i. črnega vala in tudi najbolj političen:
Ob rušenju meje med dokumentarnim in fikcijskim dispozitivom Makavejev spregovori o ameriškem filmskem podtalju:
Iz pričujoče kratke samopredstavitve Dušana Makavejeva bomo besedo sedaj prepustili Lani Zdravković, ki je režiserja povezala s prej omenjeno Levijevo knjigo »Razpad Jugoslavije na filmu«. Knjiga je, po diagonalnem branju, spisana v precej osebnem tonu, ki ga avtor kasneje povezuje s psihoanalitično metodo. Ali z besedami Lane Zdravković:
V nadaljevanju je Nikolai Jeffs izpostavil, da so bili filmi tako imenovanega črnega vala – o tem kasneje - pravzaprav kritika socializma znotraj socializma, pri čemer je bil pogled Zahoda na Vzhod izkrivljen na podoben način, kot je izkrivljen dandanes:
In sedaj o črnem filmu, kakor so ga poimenovali filmski zgodovinarji po Žilnikovem »Črnem filmu«. O tem poimenovanju historičnega sloga pa ima Makavejev svoje mnenje:
Na tem mestu se je potrebno ozreti še na to, da je v knjigi Pavla Levija obdelana tudi novejša zgodovina filmskega udejstvovanja na področju bivše Jugoslavije pred balkanskimi vojnami in po njih. O nacionalizmu na splošno pa je debato vnovič povzel Nikolai Jeffs:
Debata, ki smo jo v tokratni Temni zvezdi predstavili shematično, je potekala v polni dvorani bara »Kinodvor«, v kateri se je pogovor razživel spričo iskrivih idej gostov. Morda bi si le želeli, da bi diskusija potekala kar v sami dvorani – če bi bilo slednje zaradi filmskih projekcij seveda možno -, saj bi številčno občinstvo tako lahko dobro videlo in slišalo goste tokratnega filmsko-literarnega večera.
---
Preden pa se od vas za danes poslovimo, vas bomo seznanili še s krajšim novičarskim kažipotom. V »Kinoteki« si lahko še naprej ogledujete retrospektivo filmov Dušana Makavejeva, pri čemer se bodo vašemu filmskemu pogledu v tem tednu v okviru tridnevne retrospektive pridružili še zgodnji filmi Karpa Godine, enega najdrznejših slovenskih avtorjev, režiserja in direktorja fotografije. Sicer pa vas natančen program danih filmskih dogodkov čaka na http://www.kinoteka.si/.
Konec maja se lahko udeležite potujočega festivala »Koloseksualnih« filmov »BIKE SMUT«. Na spletni strani oziroma na blogu »Rdečih zor« http://rdecezore.blogspot.com/ tako lahko preberemo, da je »Kolektiv Bike Smut« iz ZDA prikolesaril na prvo evropsko turnejo, v Sloveniji pa se bo ustavil v Cerknem, Ljubljani in Mariboru, kjer bo predstavil svoj izbor ljubiteljskih kolesarskih erotično-pornografskih kratkih filmov (od tod „koloseksualnost“), ki so nastali v ZDA in Kanadi. Kolektiv bo imel v Ljubljani postanek v torek, 31. maja 2011, ob 21. uri v »Socialnem centru Rog«.
Med 17. in 20. majem boste v »Cankarjevem domu« lahko pokukali v zakulisje Maxa Frischa, ki velja za enega najpomembnejših avtorjev povojne nemške književnosti. Poleg treh filmskih projekcij, »Homo Fabra«, »Državljana Frischa« (Max Frisch, citoyen) ter »Maxa Frischa: Dnevnik I-III (Max Frisch: Tagebuch I-III)«, bo 17. maja potekal tudi simpozij o omenjenem avtorju; več o dogodku pa na http://www.cd-cc.si/ oziroma na http://www.studentskazalozba.si.
Prav zelo hitro se približuje tudi nova edicija »Mednarodnega festivala Kino Otok«, ki bo letos potekala med 8. in 12. junijem. Letošnji ediciji so organizatorji dodali novo filmsko sekcijo za otroke in mlade, sekcijo »Kinobalon«, najmlajši pa bodo lahko uživali še v varstvu in v ustvarjalnih delavnicah »Sezamovega kotička«. Vsi tisti, ki bi si želeli pridobiti nekaj dragocenih izkušenj kot prostovoljci, pa imate do 18. maja še čas, da pošljete vaše prijave. Več o prostovoljskih mestih, prijavi ter festivalu pa najdete na http://www.isolacinema.org.
Na »Film'šteki« si 19. maja ob 20. uri lahko ogledate Ferrarin »THE DRILLER KILLER« iz 1979. leta, več o kontroverznem Ferrarinem slasherju pa na http://www.kiberpipa.org/filmsteka/.
V »Kinodvoru« bo 17. maja, poleg rednih filmskih projekcij, potekala »Videomanija«, »Festival mladinskega filma«. Gre za festival, ki srednješolcem omogoča, da svoja dela predstavijo vrstnikom in širši javnosti. »Videomanija« se prične ob 17. uri, vstop je prost, več pa na http://www.videomanija.org/.
Podeljene so tudi nagrade »zlata ptica« oziroma »zlato gnezdo«. Tako je letos »zlata ptica« za film pripadla Andreju Šprahu, plodnemu piscu filmske teorije, ki sicer sodi med največje poznavalce dokumentarnega filma pri nas.
Današnje novičke pa zaključujemo z možnostjo pridobitve podpore za vaš dokumentarni film, in sicer v okviru »Institute of Documentary Film East European Forum 2011«. Rok prijave je 1. september 2011, več pa na http://www.dokweb.net/cs/.
Današnjo oddajo je pripravil Andrej Tomažin, novičke sem zbrala Nina Cvar, ki sem oddajo tudi prebrala, za njeno tehnično realizacijo je poskrbel Srečko. Hvala, ker ste bili z nami, se slišimo čez 14 dni.
