Začetek jesenskega dela Druge godbe z Brino in Warsaw Village Bandom, četrtek, 3. novembra, v Kinu Šiška

Druga godba, naš vodilni festival etno muzike in tudi drugačne popularne glasbe sploh, je letos zagnal nov koncept, ki pa ga je sicer v preteklosti že preizkusil. Gre za celoletno dogajanje, ki ob osrednjem majskem festivalu tudi v preostalem delu leta ponuja koncerte in druge dogodke. Jesenski del festivala, poimenovan Druga godba 27 +, ki se, mimogrede, danes že nadaljuje s koncertom zvezde flamenka Estrello Morente, je odmeval v slovanskem duhu.

Predstavili sta se namreč po ena domača in poljska zasedba, ki ju druži navezanost na akustična glasbila ter tudi svojevrstna podobnost v grajenju komadov. Domače barve je imenitno predstavila zasedba Brina, ki je obenem prvič po izidu novega albuma »Slečena koža« le-tega premierno izvedla v Ljubljani. Zasedba je žal nastopila brez harmonikarja Draga Ivanuše, ki je na bolniški, a je, kot smo slišali sredi koncerta, tudi sam prisluhnil koncertu po telefonu. Kljub temu opaznemu manku je Brina odigrala zvokovno zaokrožen koncert, na katerem so dokazali, da so tudi na odru docela ponotranjili produkcijske posege Chrisa Eckmana z albuma.

Začeli so z bolj otožnimi in počasi rastočimi pesmimi. Vokal Brine Vogelnik, ki je spretno nihal med odločnostjo in nekakšno otroško krhkostjo, sta podpirala oba strunarja, kitarist Luka Ropret in violinistka Jelena Ždrale. Občasni dodatni efekti, ki so ponavljali kake drobce, odkruške, so le podčrtavali begajoče zvoke obeh omenjenih. Bolj kot po konkretnih melodijah sta Jelena in Luka posegala po drobljenju, valovanju, odmevu. Čvrsta ritem sekcija veterana Nina De Glerie na basu in Blaža Celarca za bobni je uigrano vedela, kdaj poudariti napetost in kdaj je treba malone ponikniti povsem v ozadje.

Po nekaj otožnih pesmih so prišle na vrsto bolj udarne; tudi te so bile z novega albuma, katerega pesmi so tvorile celoten tok uradnega dela koncerta. Zasedba Brina je dokazala, da je odlično uigrana, da igra z užitkom, ki kmalu preide na poslušalstvo. Občasni spremljevalni vokali ali kaka minimalistična solistična linija inštrumentalistov v bendu je še dodatno popestrila bogat in mestoma neujemljivo eteričen zvok benda.

Nova zvočna podoba Brine se je tako imenitno izkazala tudi na odru. Bend se oddaljuje od tradicionalnih korenin ali, bolje povedano, do njih dostopa s pozicije modernega benda, ki se spretno pozibava na meji med folkovsko nežnostjo in rockovsko ostrino. Pevka je nekatere pesmi ozaljšala s svojim že znanim izraznim plesom, ki ga je uporabljala racionalno, premišljeno, da ne bi zmotila osredotočenosti benda in občinstva na sporočilnost in zvočnost posamičnih pesmi.

V dodatku smo slišali nekaj starejših pesmi, tudi med občinstvom priljubljeno Pasjo legendo, ki je z leti vse boljša. Nove pesmi pa so zaživele v sugestivni in navdahnjeni izvedbi, ki je le utrdila status Brine kot ene najbolj samosvojih in očarljivih domačih zasedb ne glede na žanr.

Že ko sem prvič slišal za ta dvojni koncert, sem se spraševal, zakaj na drugogodbaških dogajanjih tuja skupina praviloma nastopa kot zadnja. Zasedba Brina se mi je, kratko malo, zdela dosti boljša od Warsaw Village Banda. Že res, da ima ta poljska zasedba dobre reference, a dvomim, da je večina prisotnih prišla le zaradi nje. Po slišanem sem še bolj v dvomih, čemu je treba vztrajati na takšnem vrstnem redu nastopajočih.

Skratka, poljska zasedba se je slabše odrezala, saj ni in ni našla pravega zagona, tako da smo lahko njen potencial le zaslutili. Bend, čigar ena odlik naj bi bila psihedeličnost, je o tem bolj govoril kot jo zares proizvedel. Zdelo se je, da smo bend slišali v njegovi slabši izdaji, saj nas njegovi albumi praviloma ponesejo in mestoma zatripajo.

Ogrodje zvoka zasedbe - ženski vokali - ni zvenelo mogočno, kot bi pričakovali. Godalna sekcija, kljub zanimivemu inštrumentariju, ki je vključevala starinsko in odbito zveneče godalo, je le občasno dala slutiti, kaj bi iz take zasedbe lahko zraslo. Še najbolj je motila enolična ritmika, k sesuvanju dinamike koncerta pa je še kako prispeval vodja benda z razlagami komadov ali z vabilom na ples in skupnim prepevanjem, ki pa ni padlo na plodna tla. Bendu kljub vsemu lahko podelimo oceno »zanimivo«, ali pa »še kar solidno«, dejstvo pa je, da smo, glede na reference in posnetke, pričakovali veliko veliko več.