V navadi je, da so nakupovalni centri opremljeni že praktično z vsem, da zadovoljijo tako naše primarne kot umetne potrebe. Njihove ponudbe se raztezajo od frizerskih salonov, barov, materialnih in prehrambenih izdelkov, restavracij in še bi lahko naštevali. Zadnje navedeni izraz je bil razlog, da smo se namenili v Mercator-center v Šiško.

Kot ponavadi so bile potrebe in zahteve naših želodcev, da jih utišamo in zadušimo upor glasnega kruljenja. Tip restavracije je samopostrežne narave, kar omogoča potrošniku dovolj širok spekter izbire za zadovoljevanje tistemu dnevu nagnjenih okuševalnih čustev. Za ceno bona 1.91€ nudijo glavne jedi, vse od mesnih rižot, svinjskih pečenk, rib, piščancev, štrukljev itd., poskrbljeno pa je tudi za vegeterjance.

Subvencioniran bon vsebuje juho, glavno jed, solato, pri kateri je vredno omeniti, da njihov solatni bar dopušča izbiro kar 35 vrst solat, ter sladico ali sadje. Pri vsakem od naštetih je pohvalno to, da imaš več kot le eno izbiro. Vzeli smo dovolj klasično kosilo, in sicer govejo juho, za glavno jed dunajca in pečen krompir, solato smo zmiksali, za sladico pa smo si privoščili eksotično banano. Ob prehranjevanju smo ugotovili, da so menze večinoma varna in dobra izbira.

Hrana je izpolnjevala oba pogoja, kvantitete in kvalitete, kar pomeni, da lahko, kot nekateri politiki na plakatih, tudi mi za restavracijo Mercator na široko raztegnemo nasmeh, stisnemo pesti in iztegnemo oba palca pokonci. Mercator je še kar v redu sosed, ne bi pa rekli, da je najboljši. Definicija najboljšega soseda bi se glasila verjetno malo drugače, se pa lahko strinjamo, da tisti, ki so zaposleni v trgovinah Mercator, ne dojemajo Jankoviča kot svojega najboljšega soseda.

S sosedom se prehranjeval MihaV.